Ob obali Istre se je v zadnjih dneh pojavil prizor, ki je marsikomu nagnal strah v kosti.
V istrskem delu Jadranskega morja so v zadnjih dneh opazili močno povečano število velikih meduz, ki jim zaradi značilnega videza pravijo kar "jajce na oko". Posebej veliko jih je na območju Pulja, poročila in posnetki večjih skupin pa prihajajo tudi iz okolice Rovinja in Poreča. Nenavaden prizor ni ostal neopažen niti zunaj Hrvaške. O množičnem pojavu meduz v Istri je med drugim poročal tudi avstrijski Kleine Zeitung.
Na območju Pulja naj bi bila njihova gostota ponekod izjemna. S tamkajšnje fakultete za naravoslovne znanosti so sporočili, da so zabeležili približno 2 odrasli meduzi na kvadratni meter. Čeprav lahko pogled na tolikšno število velikih meduz pri kopalcih hitro vzbudi nelagodje, strokovnjaki mirijo. Meduza, znana pod imenom "jajce na oko", za človeka ne velja za nevarno, saj imajo njene ožigalke zelo blag učinek oziroma ga ljudje pogosto sploh ne občutijo.
Kljub temu strokovnjaki kopalcem svetujejo, naj živali pustijo pri miru. Meduz naj ne prijemajo in predvsem naj jih ne vlečejo iz vode, saj imajo pomembno vlogo v morskem ekosistemu. Pod klobuki odraslih primerkov namreč pogosto poiščejo zavetje mlade ribe.
Videti je kot velikansko jajce na oko
Gre za eno najbolj prepoznavnih meduz v Sredozemlju. Zaradi značilnega videza jo je praktično nemogoče zamenjati z drugo vrsto. Njen klobuk lahko zraste do približno 30 centimetrov, zaradi rumenorjavega oziroma rjavkastozelenega osrednjega dela pa spominja na velikansko jajce na oko, ki plava tik pod morsko gladino.
Značilna barva ni naključje. Nastane zaradi simbioze z algami, ki živijo v tkivu meduze in ji zagotavljajo velik del hrane. Tudi njena anatomija je nekoliko drugačna od podobe meduze, ki si jo običajno predstavljamo. Na robu klobuka nima dolgih lovk, temveč njena usta obdaja osem razvejanih krakov z ožigalkami. Njihov učinek na človeka je praviloma zelo blag ali ga sploh ni.
Gre za avtohtono vrsto in sredozemskega endemita, zato njena prisotnost v Jadranu sama po sebi ni nič nenavadnega. Tudi množični pojavi niso novost, saj jih v Jadranskem morju beležijo že desetletja.
Zakaj jih je zdaj toliko?
Iz puljskega Aquariuma pojasnjujejo, da gre predvsem za del naravnega življenjskega cikla vrste. Odrasli primerki so običajno najštevilčnejši na začetku in ob koncu poletja, ko so temperature morja nekoliko nižje.
Praviloma se zadržujejo bolj na odprtem morju in dlje od obale. Toda kombinacija vetra in morskih tokov jih lahko v določenih obdobjih množično potisne proti obali in celo v plitvejše vode. Prav to se je po ocenah strokovnjakov najverjetneje zgodilo tudi tokrat.
Zanimivo pa je, da bi lahko bili podobni prizori v prihodnosti še pogostejši. Strokovnjaki iz Aquariuma namreč pričakujejo, da se bo številčnost teh meduz povečevala. Ustrezajo jim mile zime in toplejše morje, obenem pa dobro prenašajo tudi zakisljevanje morja. Svoje doda celo spreminjanje obale zaradi človekovih posegov. Betonizacija namreč ustvarja nove površine, na katere se lahko pritrdijo polipi, pritrjena in nespolna razvojna stopnja te vrste. Ti pri izbiri podlage niso posebej zahtevni, zato jim umetne strukture ob obali lahko ponudijo dodaten življenjski prostor.
