Na prvi pogled kristalno modro Jadransko morje v svojih globinah skriva vse prej kot prijetno zgodbo, ki bi Hrvate morala še kako skrbeti.
Najnovejši podatki Evropske agencije za okolje (EEA) in strokovne analize kažejo, da se delež morske vode odlične kakovosti v hrvaškem delu Jadrana zmanjšuje že od leta 2021. Po besedah dr. Slavena Jozića z inštituta za oceanografijo in ribištvo je leto 2026 prineslo najnižjo vrednost v zadnjih letih.
Kot pojasnjuje Jozić, ocene temeljijo na podatkih, zbranih v zadnjih štirih poletnih sezonah. Prav dolgoročni trend pa je tisti, ki najbolj skrbi strokovnjake. Čeprav stanje še ni kritično, opozarjajo, da bi nadaljnje poslabšanje lahko imelo resne posledice tako za okolje kot za turizem in javno zdravje.
Onesnažena morska voda lahko povzroči želodčne okužbe, vnetja ušes, kože in sečil, posebej občutljivi pa so otroci, starejši ljudje in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Med najbolj problematičnimi območji Jozić omenja Kaštela ter območje Kantride pri Reki, kjer so lokacije že dolgo pod močnim pritiskom onesnaževalcev.
Posebna težava naj bi bila onesnaženje, ki v morje prihaja tudi prek podzemnih voda, zaradi česar je izvor pogosto težko natančno določiti. A strokovnjaki opozarjajo še na nekaj drugega: infrastruktura ob hrvaški obali je bila načrtovana za precej manj ljudi, kot jih danes poleti obišče obalo.
Kanalizacijski sistemi, čistilne naprave in ravnanje z odpadnimi vodami med turistično sezono pogosto ne zmorejo več enormnih obremenitev. Dodaten pritisk predstavlja hitro rastoči navtični turizem. Število marin, privezov in plovil se je v zadnjih letih močno povečalo, razvoj infrastrukture za varno odvajanje odpadnih voda pa temu ni vedno sledil.
Jozić opozarja tudi na pravila, ki jih vsi očitno ne spoštujejo. Hrvaški predpisi določajo, da morajo imeti plovila s straniščem tako imenovane črne rezervoarje za zbiranje odpadnih voda in možnost njihovega praznjenja na kopnem. A po njegovih besedah obstaja vse več sumov, da nekateri rezervoarje še vedno praznijo neposredno v morje.
Dodaten pritisk na Jadran prinašajo podnebne spremembe. Višje temperature morja ustvarjajo idealne razmere za hitrejše razmnoževanje bakterij in daljše preživetje mikroorganizmov. Toplo morje obenem spodbuja cvetenje alg, ki zmanjšujejo količino kisika v vodi, ekstremni vročinski valovi pa dodatno obremenjujejo kanalizacijske sisteme in povečujejo tveganje izlivanja fekalnih voda v morje.
Strokovnjaki opozarjajo, da je ključni gospodarski in naravni vir. Če se bo kakovost morske vode še naprej slabšala, posledice ne bodo zgolj ekološke, ampak tudi ekonomske. Turizem, ki temelji prav na podobi čistega in varnega morja, bi lahko dolgoročno utrpel resne posledice.
