Hrvati so sprejeli pravilnik, ki dviguje veliko prahu, vplival pa bo tudi na številne Slovence, ki proste dni radi preživljajo na obalah Jadranskega morja.
Po dolgotrajnih razpravah, usklajevanjih in burnih odzivih ribičev bo 1. junija delno začel veljati novi pravilnik o športnem in rekreativnem ribolovu na morju, ki ga je sprejelo hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Gre za pravilnik, ki je bil dolgo napovedovan, nato pa zaradi številnih kritik večkrat preložen. Zdaj prihaja v veljavo in prinaša precej strožji nadzor nad dogajanjem na Jadranu.
Največ pozornosti je pritegnila obveznost elektronskega beleženja ulova prek aplikacije mRecFish, ki bo sicer začela veljati šele 1. januarja 2027. Ribiči bodo morali prek mobilnega telefona ali spleta dnevno evidentirati ulov 47 vrst rib, školjk, rakov in glavonožcev, ki jih je dovoljeno loviti. Poleg tega bodo morali prijavljati tudi nenamerni ulov in izpust zaščitenih ali občutljivih vrst.
Seznam teh vrst je izjemno obsežen. Med njimi je 53 vrst morskih sesalcev, morskih ptic in morskih želv ter še 29 vrst rib, rakov, koral, bodičastokožcev in morskih polžev. Prav ta del pravilnika je med številnimi ljubitelji ribolova sprožil največ vprašanj in negotovosti.
Že s 1. junijem pa začne veljati nova omejitev količine ulova. Čeprav zakon še naprej dovoljuje dnevni ulov do 5 kilogramov rib in enega kapitalnega primerka, novi pravilnik prvič omejuje tudi število posameznih vrst, ki jih lahko ribič obdrži v enem dnevu. Po novem bo tako dovoljeno zadržati največ dve hobotnici in največ dva velika morska črva. Posebej strogo so omejene tudi nekatere cenjene vrste rib.
Novi pravilnik prinaša tudi trajno zaščito določenih vrst. Posebej pomembna sprememba velja za vse hrustančnice, kar pomeni, da bodo pod zaščito vse vrste morskih psov in skatov. S tem želijo oblasti preprečiti zmedo in različna tolmačenja o tem, katere vrste so dovoljene za ulov in katere ne. Poleg zaščite posameznih vrst pravilnik omejuje tudi uporabo določenih ribolovnih orodij, nekatera pa povsem prepoveduje. Cilj sprememb je predvsem boljša zaščita morskega ekosistema in zmanjšanje pritiska na jadranski ribji fond, ki je v zadnjih letih vse bolj obremenjen.
Med ribiči so odzivi mešani. Nekateri opozarjajo, da bodo nova pravila močno otežila tradicionalni način ribolova, drugi pa menijo, da je strožji nadzor nujen, če želimo ohraniti bogastvo Jadrana tudi za prihodnje generacije.
