Majhna kamnita skrinjica, ki je pred leti sprožila enega najbolj odmevnih arheoloških sporov in slednjega odpeljala celo v sodne sobane, se znova vrača v središče pozornosti zaradi napovedane raziskave, ki bi lahko osvetlila skoraj dva tisoč let staro vprašanje.
Eno najstarejših vprašanj, povezanih z življenjem Jezusa Kristusa, se znova vrača v središče pozornosti zgodovinarjev, arheologov in teologov. V ospredju je majhna apnenčasta skrinjica, ki naj bi izvirala iz prvega stoletja našega štetja in na kateri je zapisano ime človeka, ki bi lahko bil neposredno povezan z Jezusovo družino.
Predmet, znan kot Jakobova kostnica, je že pred več kot dvema desetletjema sprožil veliko zanimanje, pozneje pa postal osrednji dokaz v odmevnem sodnem postopku zaradi domnevnega ponarejanja arheoloških najdb. Zdaj želi biblični raziskovalec z analizo DNK kostnih ostankov preveriti, ali bi lahko skrivnostni predmet razkril še kaj novega.
Vprašanje, ki ga odpira že Sveto pismo
Razprave o tem, ali je imel Jezus Kristus brate in sestre, niso nove. Njihovi začetki segajo v najzgodnejša stoletja krščanstva, pomembno izhodišče pa predstavlja že Evangelij po Marku, ki ga večina bibličnih raziskovalcev šteje za najstarejšega med štirimi kanoničnimi evangeliji.
V šestem poglavju evangelija je opisan Jezusov prihod v domači kraj, kjer ga prebivalci sprejmejo z nezaupanjem. Sprašujejo se, od kod mu modrost in sposobnost opravljanja izjemnih dejanj, nato pa omenijo njegovo družino. "Ali ni to tesar, Marijin sin in brat Jakoba, Jozeja, Juda in Simona? Mar niso njegove sestre tu pri nas?" se glasi del svetopisemskega odlomka.
Jezus na dvome odgovori z mislijo, da prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, med svojimi sorodniki in v svoji hiši. Evangelist ob tem zapiše, da Jezus zaradi nezaupanja domačinov tam ni opravil veliko mogočnih del. Prav omemba bratov in sester že stoletja sproža različne razlage. Grška beseda adelphos, uporabljena v izvirnem besedilu, običajno pomeni brata, vendar so se v krščanski tradiciji razvile različne razlage družinskih razmerij.
Katoliška tradicija na primer omenjene Jezusove brate razume kot sorodnike, ne kot Marijine biološke sinove. O vprašanju so razpravljali že zgodnjekrščanski misleci, med njimi škof Bonoz v četrtem stoletju, tema pa je ostala prisotna tudi v sodobni popularni kulturi, denimo v delih filmskega ustvarjalca Kevina Smitha. Toda razprava, ki je bila večinoma omejena na teologijo in razlago zgodovinskih besedil, je leta 2002 dobila nepričakovano arheološko razsežnost.
Napis, ki je sprožil svetovno pozornost
Takrat je javnost prvič izvedela za Jakobovo kostnico, manjšo apnenčasto skrinjico, kakršne so v prvem stoletju našega štetja uporabljali za shranjevanje človeških kosti. Predmet je bil predstavljen na novinarski konferenci, pozneje pa razstavljen v kraljevem ontarijskem muzeju v Torontu. Čeprav je bila skrinjica sama po sebi precej običajna, celo nekoliko manjša od primerljivih kostnic iz tistega obdobja, je pozornost pritegnil napis na njeni stranici. V aramejščini je zapisano: "Jakob, Jožefov sin, Jezusov brat."
Lastnik predmeta, izraelski trgovec s starinami Oded Golan, je trdil, da napis dokazuje, da so bile v skrinjici nekoč shranjene kosti Jakoba Pravičnega, ki velja za prvega voditelja jeruzalemske krščanske skupnosti. Če bi bila razlaga pravilna in bi se beseda brat nanašala na biološko sorodstvo, bi šlo za izjemno pomembno materialno pričevanje o Jezusovi družini. Toda prav pristnost napisa je kmalu postala predmet ostrega spora.
Osem let trajajoče sojenje
Izraelska uprava za starine je izrazila dvome o pristnosti napisa in okoliščinah, v katerih je skrinjica prišla v javnost. Decembra 2004 je izraelsko pravosodno ministrstvo proti Golanu in več drugim osebam vložilo obtožbe zaradi domnevnega ponarejanja arheoloških predmetov. Med spornimi najdbami je bila tudi Jakobova kostnica.
Sodni postopek je trajal vse do leta 2012, med pričami pa so bili številni strokovnjaki za arheologijo, starodavne pisave in zgodovino. Eden pomembnejših je bil Andre Lemaire, priznani poznavalec starodavnih napisov, ki je že pred tem ocenil, da je precej verjetno, da je kostnica res pripadala Jakobu, omenjenemu v Novi zavezi.
Obramba je med drugim predložila fotografijo iz leta 1976, na kateri naj bi bila skrinjica vidna v Golanovem domu. S tem je želela pokazati, da napis ni bil dodan šele tik pred javno predstavitvijo predmeta leta 2002. Golan je bil nazadnje oproščen obtožb o ponarejanju, vendar je sodišče ob tem izrecno opozorilo na pomembno razliko: dejstvo, da ponarejanja ni bilo mogoče dokazati, še ne pomeni, da je napis avtentičen. Sodnik je poudaril, da oprostilna sodba sama po sebi ne dokazuje, da je napis res nastal pred dva tisoč leti. Vprašanje pristnosti kostnice je tako ostalo odprto.
Zdaj želijo pregledati še ostanke kosti
Štirinajst let po koncu sodnega postopka se je zgodba znova znašla v medijih. Biblični raziskovalec dr. Jeremiah Johnston je za britanski Daily Mail povedal, da po njegovem mnenju oprostilna sodba in strokovna pričanja predstavljajo pomembne argumente v prid pristnosti kostnice. Johnston namerava raziskovanje nadaljevati tudi z uporabo sodobnih znanstvenih metod.
Takšna raziskava bi lahko ponudila dodatne podatke o biološkem izvoru ostankov, vendar sama po sebi ne bi mogla dokazati, da gre za Jezusovega brata. Za zanesljivo ugotavljanje sorodstva bi namreč potrebovali ustrezen primerjalni genski material, katerega povezava z Jezusom bi morala biti neodvisno potrjena. Prav tako bi bilo treba ugotoviti, ali so kostni ostanki res prvotno pripadali tej skrinjici in ali so se ohranili v stanju, ki omogoča zanesljivo analizo.
Bi lahko šlo za prvi materialni dokaz o Jezusovi družini?
Če bi raziskovalcem uspelo potrditi pristnost napisa in njegovo povezavo z Jakobom iz zgodnjekrščanskih virov, bi Jakobova kostnica postala eden najpomembnejših arheoloških predmetov, povezanih z začetki krščanstva. Toda do takšnega zaključka je še daleč. Skrinjica nima zanesljivo dokumentiranega arheološkega konteksta najdbe, njen napis ostaja predmet strokovnih razprav, sama omemba imen Jakob, Jožef in Jezus pa še ne zadostuje za nedvoumno identifikacijo oseb.
Poleg tega bi tudi morebitna potrditev povezave z Jakobom iz Nove zaveze pustila odprto teološko vprašanje, kaj natančno je v takratnem družbenem in jezikovnem okolju pomenila oznaka Jezusov brat. Napovedana analiza DNK bi zato lahko prispevala nov košček k zgodovinski sestavljanki, ne pa nujno dokončnega odgovora na skoraj dva tisoč let staro vprašanje.
