V podatkih, ki jih je vesoljski teleskop zbiral več let, se je skrival komaj zaznaven vzorec, ki ga niso prepoznali niti številni avtomatizirani sistemi. Dokler se jih z umetno inteligenco ni lotil neodvisni raziskovalec. In imel je kaj videti ...
Vesoljski teleskopi vsakodnevno zbirajo ogromne količine podatkov, v katerih astronomi iščejo znamenja planetov zunaj našega Osončja. Toda tudi najsodobnejši sistemi lahko spregledajo podrobnosti, ki se skrivajo med milijoni meritev.
Prav takšen primer je zdaj pritegnil pozornost raziskovalcev, potem ko je neodvisni raziskovalec s pomočjo umetne inteligence v arhivih agencije NASA odkril nenavaden signal, ki bi lahko nakazoval obstoj doslej neznanega planeta.
Komaj opazno zmanjšanje sijaja
Pavel Rabtsevich, neodvisni raziskovalec iz španske Tarragone, je analiziral javno dostopne podatke Nasinega vesoljskega teleskopa TESS. Pri delu si je pomagal z orodjem Claude Code, programskim agentom umetne inteligence podjetja Anthropic. Med pregledovanjem arhivskih meritev je naletel na zvezdo, katere svetlost se zmanjšuje v presenetljivo pravilnih časovnih presledkih.
I think I found a planet nobody knew existed. It's been hiding in NASA telescope data for seven years. At the end of this thread, you can fly to it yourself. https://t.co/2EmbJJ46Oc
— Pavel Rabtsevich (@p_rabtsevich) October 7, 2026
Zvezda z oznako TIC 4206066, ki naj bi bila od Zemlje oddaljena približno 116 svetlobnih let, je oranžna pritlikavka spektralnega razreda K. Njena svetlost se vsakih 3,18 dneva za približno dve uri zmanjša za vsega 0,05 odstotka. Takšne spremembe so lahko posledica prehoda planeta pred zvezdo. Ko planet z našega zornega kota potuje čez zvezdino ploskev, zakrije majhen del njene svetlobe, teleskopi pa lahko zaznajo komaj opazno zmanjšanje sijaja.
Če bodo nadaljnje raziskave potrdile Rabtsevichevo razlago, bi lahko šlo za planet s polmerom približno 1,4 Zemljinega polmera. Takšna telesa astronomi pogosto uvrščajo med tako imenovane superzemlje, čeprav sama velikost še ne razkriva njihove sestave ali razmer na površju.
Signal, ki se je skrival v podatkih več let
Posebnost odkritja je, da signal ni bil zaznan samo v enem nizu meritev. Raziskovalec ga je najprej prepoznal v podatkih s konca leta 2025, nato pa podobne spremembe svetlosti našel še v arhivih iz let 2020 in 2018. Skupno je identificiral 23 možnih prehodov planeta pred zvezdo, ki se ujemajo s predvideno orbitalno periodo. Pri tem naj bi signal ostal neopažen kljub pregledovanju 36 katalogov in 340.505 samodejnih opozoril teleskopa TESS.
Vendar raziskovalec poudarja, da za zdaj ne gre za potrjeno odkritje. Njegova analiza ocenjuje verjetnost lažno pozitivnega rezultata na približno tri do štiri odstotke, pri čemer avtor izrecno opozarja, da kandidat še ni prestal dokončnega statističnega preverjanja. Svoje ugotovitve je 25. septembra objavil v obliki predhodne znanstvene objave na platformi Zenodo, ki jo gosti CERN.
Umetna inteligenca je opravila 74 analiz
Pri raziskavi je posebno pozornost vzbudil način dela. Rabtsevich je po lastnih navedbah velik del tehničnih nalog prepustil umetnointeligenčnima modeloma Opus 5.5 in Fable 5.1, ki sta sodelovala pri pridobivanju podatkov, pisanju programske kode, iskanju morebitnih prehodov planetov in preverjanju alternativnih razlag.
V približno dveh tednih je bilo opravljenih 74 analiz, rezultate pa so dodatno pregledovali sistem Codex in ločeni umetnointeligenčni agenti, ki so imeli dostop samo za branje. Raziskovalec je pri tem določal raziskovalna vprašanja, merila preverjanja in pogoje, pod katerimi bi bilo treba hipotezo zavrniti. Eden od neodvisnih pregledov je celo odkril pretirano optimistično statistično trditev, ki jo je Rabtsevich nato odstranil.
Made a model of GJ 3090 b to see what its backwards orbit actually looks like. Added Earth next to it for comparison. You can play with it here: https://t.co/NLUDrbRp1f https://t.co/A11z8Q0k1V
— Pavel Rabtsevich (@p_rabtsevich) September 23, 2026
Posebej zanimiv je bil preizkus z namernim skrivanjem podatkov. Raziskovalec je iz analize izločil celotno leto opazovanj, na podlagi preostalih dveh obdobij izračunal pričakovane trenutke prehodov in nato preveril, ali se napovedi ujemajo z izločenimi meritvami. Postopek je ponovil trikrat in v vseh treh primerih dobil ujemanje. Takšen pristop zmanjšuje nevarnost, da bi raziskovalec v podatkih prepoznal vzorec zgolj zato, ker je že vnaprej vedel, kje ga iskati.
NASA bo skrivnostno zvezdo znova opazovala
Rabtsevichevo delo je zdaj doseglo pomemben mejnik. Njegova prošnja za dodatna opazovanja je bila sprejeta, zvezda pa je uvrščena pod številko 100 na seznam diskrecijskih opazovalnih programov teleskopa TESS, ki ga vodi ameriški Massachusetts Institute of Technology (MIT).
Da bi preprečil naknadno prilagajanje razlage rezultatom, je Rabtsevich že 6. oktobra, še pred začetkom novih opazovanj, na Zenodu objavil vnaprej določen raziskovalni protokol. V njem je navedel natančne napovedi za devet prehodov glavnega planetarnega kandidata in tri prehode morebitnega drugega planeta, s časovno natančnostjo približno štirih minut. Programsko kodo je zamrznil, vnaprej pa določil tudi štiri možne izide preverjanja.
S tem bo mogoče precej jasneje presoditi, ali novi podatki res potrjujejo predhodno zaznani vzorec. "Če bomo v sektorju 110 ponovno zaznali signal, to še ne bo dokazovalo, da gre za planet. Prav tako neodločen rezultat ne bo pomenil, da planeta ni," je v raziskovalnem protokolu poudaril Pavel Rabtsevich.
Tudi če bo TESS novembra zaznal pričakovane spremembe svetlosti, bodo za dokončno potrditev potrebna dodatna opazovanja z drugimi instrumenti. Astronomi bodo morali med drugim izključiti druge pojave, ki lahko povzročijo podobne spremembe svetlosti zvezd. Za zdaj tako ostaja odprto najpomembnejše vprašanje: ali je umetna inteligenca v več let starih podatkih res pomagala prepoznati nov planet ali pa gre za drugačen astronomski pojav? Prvi pomembni odgovori bi lahko prišli že po začetku opazovanj konec oktobra.
