Gre za piškot, ob katerem so odraščali vsi otroci v Jugoslaviji. In čeprav so bile generacije ljudi prepričane, da gre za unikatni jugoslovanski izdelek, je resnica o nastanku te sladice precej bolj presenetljiva.
Slavni piškot Plazma je desetletja veljal za simbol otroštva na Balkanu. Generacije otrok nekdanje Jugoslavije so z njim odraščale, ga drobile v mleko, jedle kot prvo sladico ali uporabljale kot osnovo za domače torte. Mnogi so bili prepričani, da gre za povsem domač izum, ki je nastal v nekoč enotni državi. Resnica pa je precej bolj zapletena in za mnoge tudi presenetljiva.
Zgodba se začne v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je slaščičarski mojster Petar Tutavac iskal idealen izdelek za novo tovarno v Požarevcu. Kot izkušen poznavalec slaščičarske industrije je veliko potoval po Evropi in iskal ideje, ki bi lahko osvojile domači trg. Med obiskom Italije je naletel na piškot Plasmon, ki je bil med italijanskimi družinami izjemno priljubljen predvsem kot hranljiv obrok za otroke.
Tutavac je hitro prepoznal potencial izdelka. Po vrnitvi domov je začel razvijati podoben koncept, prilagojen okusu in navadam jugoslovanskih potrošnikov. Tako je nastal piškot, ki je kmalu postal nepogrešljiv del vsakdana v številnih domovih nekdanje države.
A podobnosti z italijanskim originalom niso ostale neopažene. Italijanski Plasmon obstaja že od leta 1902 in je bil eden prvih industrijsko izdelanih otroških piškotov v Evropi. Ko se je na trgu pojavil jugoslovanski izdelek s podobnim imenom, podobno obliko in celo značilno rdečo embalažo, je italijansko podjetje reagiralo zaradi kršitve avtorskih pravic.
Dosežen je bil dogovor, po katerem domači proizvajalec svojega izdelka ni smel izvažati na zahodnoevropske trge pod originalnim imenom. Prav zato se je piškot v nekaterih državah prodajal pod imenom Lane, kar so mnogi opazili šele mnogo let pozneje.
Kljub temu pa domača različica nikoli ni ostala zgolj kopija. Receptura je bila prilagojena lokalnemu trgu, okus je postal drugačen, piškot pa je sčasoma dobil skoraj kultni status. Posebna pozornost je bila namenjena hranilni vrednosti, dodanim vitaminom in mineralom, zaradi česar so ga številne matere dojemale skoraj kot del otroške prehrane, ne le sladico.
Njegova tekstura je postala legendarna. Je popolna za namakanje v mleko, pripravo sladic brez peke ali preprosto za hitro malico. Prav ta čustvena navezanost je iz navadnega piškota ustvarila kulturni fenomen, ki je preživel razpad države, spremembe generacij in prihod številnih novih znamk.
Malo ljudi pa ve, da Petar Tutavac, ki je umrl leta 2022 v 88. letu starosti, ni ustvaril le tega izdelka. Velja za enega najvplivnejših slaščičarskih mojstrov v regiji, saj je sodeloval pri razvoju številnih drugih legendarnih izdelkov, ki še danes polnijo police trgovin. Vsi - recimo - poznamo piškote Domaćica ... Njegov pristop je bil poseben tudi zato, ker svojih receptov nikoli ni patentiral. Verjel je, da mora biti hrana dostopna vsem in ne last posameznika.
