Pod koreninami dreves se je skrivala skoraj 2000 let stara skrivnost.
V gozdnatem predelu gorovja Taunus, severno od Frankfurta, so nemški arheologi naleteli na izjemno dobro ohranjene ostanke antične zgradbe, ki je bila skoraj dve tisočletji skrita tik pod gozdnimi tlemi. Odkritje je še posebej zanimivo zaradi predmetov, ki nakazujejo, da je na tem mestu nekoč stalo rimsko svetišče, najverjetneje posvečeno Marsu, bogu vojne.
O najdbi je 25. septembra poročal hesenski deželni urad za varstvo kulturne dediščine. Arheologi so ostanke templja odkrili med raziskovanjem območja nekdanje rimske utrdbe Kapersburg, ki je bila del obrambnega sistema rimskega cesarstva na ozemlju današnje Nemčije.
Predstavlja Viktoriji, rimsko boginjo zmage
Odkrita zgradba je imela pravokotno zasnovo in je bila dolga približno pet metrov. V njeni notranjosti so raziskovalci prepoznali ostanke manjšega kvadratnega prostora s tremi zidovi, debelimi približno pol metra. Po eni od razlag je šlo za tako imenovani obhodni tempelj, v katerem je osrednji molitveni prostor obdajal pokrit hodnik. Vhod v svetišče so morda zapirala lesena vrata.
Še posebej zanimiva je poškodovana figurica, za katero raziskovalci domnevajo, da predstavlja Viktorijo, rimsko boginjo zmage. Kljub poškodbam so na njej še vedno prepoznavni značilni simboli: krila, palmova veja in lovorov venec. Viktorija se je v rimskem verovanju pogosto pojavljala skupaj z Marsom, oba pa sta imela pomembno mesto v verskem življenju rimske vojske.
Najdba je povezana z utrdbo Kapersburg, ki naj bi nastala v drugem stoletju našega štetja, verjetno v času cesarja Trajana ali Hadrijana. V njej je bila približno 150 let nastanjena rimska vojaška enota Numerus Nidensium, ki je najverjetneje izvirala iz bližnjega rimskega naselja Nida, na območju današnje frankfurtske četrti Heddernheim.
Po ocenah strokovnjakov je v utrdbi služilo približno 160 vojakov, v sosednjem civilnem naselju, imenovanem vicus, pa je lahko živelo do 700 prebivalcev. Med njimi so bili družinski člani vojakov, trgovci, obrtniki in drugi ljudje, katerih življenje je bilo tesno povezano z vojaško posadko. Utrdbo so Rimljani opustili sredi tretjega stoletja.
Celotno območje je del zgornjegermansko-retijskega limesa, približno 550 kilometrov dolgega sistema rimskih mejnih utrdb med Renom in Donavo. Ta obrambna črta ni označevala zgolj vojaške meje rimskega cesarstva, temveč tudi območje njegovega gospodarskega in kulturnega vpliva. Od leta 2005 je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.
Arheologi Kapersburg raziskujejo že desetletja, vendar so se v zadnjem obdobju intenzivneje posvetili tudi sosednjemu naselju. K temu so nepričakovano prispevali naravni dogodki. Suša, škodljivci in neurje so odstranili del gozda, zato so raziskovalci dobili dostop do območij, ki so bila prej težko dosegljiva.
Kamen z latinskim napisom
Prav gozd je imel pri ohranitvi najdišča pomembno vlogo. Ker zemljišče skozi stoletja ni bilo intenzivno obdelovano ali pozidano, so številne rimske strukture in predmeti ostali razmeroma nedotaknjeni tik pod površjem. Med starejšimi odkritji je tudi rimski votivni kamen, ki je danes razstavljen v muzeju v bližnjem kraju Rosbach vor der Höhe.
Letošnja izkopavanja so poleg templja razkrila še sledove obrtniških dejavnosti, med drugim kovaške jame in peči, ki so jih morda uporabljali za sušenje žita. Presenetljivo pa so arheologi našli manj stanovanjskih objektov, kot so pričakovali. Zato domnevajo, da je raziskano območje nekoč predstavljalo prehodni prostor med vojaško utrdbo in civilnim naseljem.
Ob templju so našli tudi kos nakita iz poznejšega obdobja, kar nakazuje, da so ljudje območje uporabljali še po odhodu rimske vojske. Toda eno najzanimivejših vprašanj ostaja odprto. V notranjosti svetišča so odkrili še en votivni kamen z latinskim napisom, ki ga strokovnjaki trenutno poskušajo razvozlati. Napis bi lahko razkril dodatne podrobnosti o templju, njegovih obiskovalcih ali celo doslej neznano ime naselja ob utrdbi Kapersburg.
