M. P. | 12. 11. 2023, 08:00
Dan, ko je po ljubljanskih cestah zapeljal prvi avtomobil. Veste, kdo je bil za volanom?
S svojim vozilom je v prestolnici povzročil pravo evforijo!
Nekega novembrskega dne pred natanko 125 leti (leta 1898) se je z Dunaja v prestolnico Kranjske pripeljal prvi avtomobil, in sicer avto z imenom Benz Velo Comfortable ter z njim v mestu povzročil pravo senzacijo. Za volanom je sedel 23-letni baron Anton Codelli, pustolovec, izumitelj in tudi pionirski filmar, čigar družina je imela v lasti ljubljanski grad Kodeljevo in tudi druga posestva.
Kočija brez konj
Čeprav je bil avto bolj podoben dvosedežni konjski vpregi, so vsi želeli videti ta najnovejši tehnološki čudež. Otroci so tekli za njim vso pot skozi mesto, številni prebivalci so na mizi pustili še toplo kosilo in odhiteli v smeri tega neverjetnega dogajanja, kot mu še nikoli prej niso bili priča. "In kakšen hrup je povzročal Codellijev benz!" so neumorno pripovedovali kasnejši generaciji.
Codelli je svoj benz vozil s hitrostjo 20 km na uro, njegova hitrost pa je številne Ljubljančane tudi zelo prestrašila. Leto pozneje se je svobodomiselni aristokrat s svojim štirikolesnikom odpeljal na francosko riviero, kjer je bil reden obiskovalec igralnic. V Nici je zaigral avto in se moral domov v Ljubljano vrniti z vlakom. A nič zato, pozneje je zasnoval svoj avtomobil z enovaljnim strojem in s šestimi konjskimi močmi.
Ne tako zelo dolgo zatem se je Ljubljana napolnila z avtomobili in motornimi kolesi, mesto pa je postajalo vse bolj hrupno.
Pestro baronovo življenje
Anton Codelli (1875-1954) je bil zadnji moški potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je v 16. stoletju prebivala na Slovenskem, od leta 1700 pa v Ljubljani. A nikakor ni bil le brezskrbni bogataš, Codelli je bil tudi eden vodilnih evropskih radijskih inženirjev zgodnjega 20. stoletja.
Režiser in scenarist Miha Čelar je o njem leta 2017 posnel tudi igrano-dokumentarni film z naslovom Codelli, ki razkriva njegovo pustolovsko življenje in tehnične dosežke. V filmu izvemo, da je Codelli med letoma 1910 in 1915 v afriškem Togu sredi džungle zgradil radiotelegrafsko postajo, s katero je prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med Afriko in Evropo. Kmalu po izbruhu prve svetovne vojne so v Togo, ki je bil kot nemška kolonija na strani trojne zveze, vkorakali angleški in francoski vojaki. Codelli je iz Berlina prejel ukaz, naj radiotelegrafsko postajo nemudoma razstreli, da ne pride v roke sovražnikom. Tako je bilo v petih urah uničeno vse, kar so gradili tri leta.
Ljubitelji avtomobilizma se ga še vedno spominjajo
Leta 1912 je v Togu s filmskim pionirjem Hansom Schomburgkom osnoval tudi filmsko produkcijo. Posnela sta nekaj dokumentarcev in Belo boginjo iz Wangore, enega prvih igranih filmov, kadarkoli posnetih v Afriki.
Ljubitelji avtomobilizma in starodobnikov so danes združeni tudi v Codellijev klub.
Grb družine Codelli je še vedno viden na vodnjaku ob gradu Kodeljevo.
