Prijaznost ima tudi negativno plat. Če ste vedno prijazni, se za tem prijaznim površjem lahko skrivajo psihološke ''nevarnosti''.
Nekaj najpogostejših negativnih plati prijaznosti:
1. Ponotranjenje in izgorevanje
Ste res vedno tako dobri in umirjeni? Najbrž ni vedno tako. Vsekakor imate kdaj tudi slab dan.
Strokovnjaki pravijo, da tisti, ki so vedno prijazni, vse ponotranjijo – negativna čustva, ki v vsakdanjem življenju po navadi pridejo na plano, zadržujejo v sebi. Stranski učinki tovrstnega dejanja pa so pogosto depresija, anksioznost in odvisnost. Če ves čas prenašate ta težka bremena, imate tudi več možnosti, da se boste občasno sesuli.
2. Pretirana samokritičnost
Prijazneži namesto drugih po navadi skoraj vedno raje okrivijo sebe.
Ker ste ves čas podvrženi nenehni verbalni zlorabi, prisežete, da se boste še bolj potrudili, da ne boste zamočili, da boste še bolj prijazni, a ni nikoli nič dovolj dobro; krivda, napake in prevzemanje krivde so na vsakem koraku. Tovrstno življenje je lahko precej nesrečno.
3. Zamera
Do zamere pride, ker vaša prijaznost vedno prinaša tudi pričakovanja – da bodo drugi cenili vaš mučeniški trud oziroma bodo sledili vašemu zgledu in se bodo tudi sami vedli kot vi, npr. drugim dajali prednost, prevzeli pobudo itd. Ali pa od njih pričakujete, da bodo prepoznali vaše potrebe in se nanje odzvali, pa čeprav jih nikoli ne izrazite.
4. Izguba nadzora
Ko ne boste mogli več obvladovati vseh negativnih občutkov, boste verjetno kdaj povsem izgubili oblast nad seboj. To se lahko izrazi v različnih oblikah: pretiravanje z nakupi, pretiravanje pri pitju alkohola, stresanje jeze na partnerja, otroke ali celo hišnega ljubljenčka.
Vse to pa na dan privre iznenada, nakar vas prevzame strašanski občutek krivde, zaradi česar se izdatno opravičujete, obljubljate, da tega nikoli več ne boste storili … dokler tega ne ponovite.
5. Vaši odnosi so obstali
V odnosih z bližnjimi lahko primanjkuje globine. Ker že vnaprej sklepate kompromise in vse ponotranjite, nikoli odkrito ne izrazite svojih želja in občutkov, kar pomeni, da niste iskreni in čustveno intimni.
Namesto da bi torej v pogovoru že na začetku izrazili svoje želje, najprej pričakujete oziroma domnevate, kaj vaš sogovornik želi, nato pa svoje potrebe postavite na stranski tir, še preden se pogovor sploh začne.
Če sta oba partnerja prijazneža, se ti učinki podvojijo, kar vodi v nekonflikten, a površinski odnos.
6. Poznejše obžalovanje
Življenje živite samo napol, nihče vas zares ne pozna, ogromno priložnosti ste zamudili, ko ste izpolnjevali želje drugim, ne samim sebi. To vas lahko pripelje do resnega obžalovanja.
Mar to pomeni, da ne bi smeli biti prijazni?
Nikakor. Vendar je pomembno, ali gre za vrednote ali izogibanje.
Življenje, ki ga krojijo vrednote, tudi vodi vaše prepričanje, kako se morate kot odrasla oseba vesti do drugih. Prijazni in uvidevni ste, do drugih ste takšni, kot si želite, da bi bili drugi do vas. Vendar tega ne počnete zato, ker je tako prav oziroma iz občutka krivde, temveč zato, ker vas vodi življenjsko prepričanje. Hkrati pa ste sposobni reči “ne”, zase poskrbite prav tako dobro kot za druge.
Če ste prijazno držo zavzeli, da bi se izognili konfliktom in soočenjem, ki jih ne prenesete, ima takšna prijaznost lahko negativno plat.
Vir: Psichology Today
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!