Kibernetični seks: od tega po telefonu do tistega v spletnih igrah

S tipkami do vrhunca

Po letu 1997, ko je Ultima Online sprožila hitrosten razvoj iger MMO (massive multiplayer online game – spletne igre z več­jim številom uporabnikov), je subkultura igralcev videoiger vstopila v prej neodkrito vesolje zabave. Navidezni svetovi, ki jih te igre ponujajo za bivanje vašega lika (avatarja), danes gostijo milijone ljudi, pa čeprav so v svojem bistvu zgolj igre kot vse druge, le da vse, kar je na voljo drugje, tu počnete z drugimi živimi igralci. Sčasoma so zato igre MMO postale prava socialna omrežja in s tem nekakšna legalna droga. Uporabnik kadarkoli v dnevu skoči v izbrani navidezni svet, se odklopi od realnosti in gradi svojo navidezno osebnost.

To je svet, v katerem lahko vsakdo zaživi novo življenje, v katerem ni nihče debel, nihče pohabljen, nihče ni grd in nihče neuspešen. Navidezni svetovi so kot reklame Calvina Kleina za povprečne ljudi, in če je vsakdo lahko lep, nabildan in bogat, je to le korak od uresničitve še tistih malček bolj marginalnih fantazij. Tako ni trajalo dolgo, da se je kibernetični seks iz klepetalnic IRC-a razpasel še po kotičkih spletnih iger in se skozi čas razvil v svojevrsten pornografski žanr.

Danes 12 milijonov ljudi igra World of Warcraft (WoW), ki velja za najuspešnejšo plačljivo spletno igro vseh časov. Prav tu je fantazijska pornografija, kot danes strokovno označujemo ta edinstveni spletni pojav, doživela svoj vrhunec, saj ima WoW dovolj kritične mase, da še tako nevsakdanja praksa hitro postane uspešnica. Toda vse skupaj se je začelo zelo skrito in zelo previdno.

Ljudje, s katerimi si v večernih urah pred spanjem pobijal digitalne zmaje, ogre in druge tovrstne pokveke, se po tvojem odhodu niso odjavili iz igre, temveč so odšli v odmaknjene predele, v pozabljene hišice in brloge na neobljudenih kotičkih sveta (razumite, da so ti navidezni svetovi ogromni in da se večina ljudi zadržuje le na točkah, najbolj praktičnih za pogovor ali nadaljevanje igre, denimo v mestih), kjer so se z izbranim partnerjem za tisti večer slekli, kolikor je igra pač dovoljevala, in se nato prepustili tekstualnemu onegavljanju. Pritipkali so si orgazem, vedno prek svojega avatarja.

Njegov vilinski lovec je tako otipaval, gnetel, penetriral in z magično spermo zalil nedrje nebogljene mlade čarovnice. Priljubljenost kiberseksa s fantazijskimi liki v videoigrah je cvetela in kmalu je pričujoča praksa postala del vsakdanjega pogovora. Še več, v vsaki igri se danes denimo zelo dobro ve, kateri liki so med najbolj znanimi digitalnimi fukači (bržkone prednjačijo tisti, ki poznajo največ evfemizmov za spolne organe), in usoda je hotela, da se je eden takšnih pred nedavnim znašel tudi v naši večerni skupini za sicer bolj konvencionalno uporabo igre in nas redno blagoslovil z odličnimi – in obenem nekoliko strašljivimi – seksualnimi anekdotami..

Ni vse užitek, kar se dobrika

Strašljivimi zato, ker je kiberseks pravzaprav pred našimi očmi skoraj čez noč vestno razkrajal socialne paradigme seksualnosti in nevede uvajal nekakšno navidezno panseksualnost. V igri namreč nihče nikoli ne ve, s kom v resnici 'seksa', saj nikoli ne moremo biti prepričani niti v spol niti v starost partnerja na drugi strani tipkovnice. Tudi pri našem soborcu je bilo tako, saj je frajer v igri igral ženski lik bojevnice Treye, a ker je imel na grbi nekaj dodatnega časa (študentje pač), si je v poznih nočnih urah priboril še ugled najboljše fafalke na strežniku (en strež­nik gosti okoli 6000 igralcev). S tem se je tu in tam zelo rad pohvalil.

In zanimivo je, da smo vsi vedeli, da gre v resnici za pobalinskega britanskega študenta, pa se nad njegovimi kibernetičnimi oralci nihče ni niti za sekundo zgražal. Celo zavidali smo mu, da si je pricuzal nekaj dobrin od najrazličnejših uglednežev, za katere smo preostali igralci morali zabijati dodatne ure (in živce). Treya je bila v navideznem svetu moški v ženski preobleki. Kot moški je poznal šibkosti osameljnih mozoljastih najstnikov, ki so igro vzeli vse preveč resno, in jim kot seksi ženska bojevnica ponudil tisto, za kar so bili v realnosti prikrajšani. Oni pa so mu v zameno priskrbeli bogata darila in pomoč. Dobro poznana izmenjava dobrin, mar ne?

Se pa je že večkrat pokazalo, da tudi kiberseks ni od čustev odtujena praksa brez žrtev. Resda si ne morete nakopati kakšne smrdeče gonoreje, je pa očitno mogoče zadati drugačne rane, kar je izkusila igralka, ki je v špilu vodila lik vilinske zdravilke Nuvien. Njen modus operandi zunaj urnika za pobijanje zlobne zalege je bilo onegavljanje s prijateljskim paladinom (nekakšen sveti bojevnik), druženje s katerim se je kmalu iz igre preselilo tudi na druge spletne kanale: na MSN in elektronsko pošto.

Ta podaljšek kiberseksa običajno pripelje do izmenjave fotografij in – glej ga, zlomka – nabrekli paladin je presrečno ugotovil, da je subjekt njegovega navideznega kavsa tudi v resnici ženska. Točneje, rdečelasa pegasta Norvežanka s trideset-in-nekaj leti, ki je potem na naključni večer na skupinskem forumu objavila nesrečen konec njene zgodbe s paladinom. Frajer je ubogo Nuvien, potem ko ga je ubožica celo obiskala v Angliji in se predala nekajkratnim izlivom ljubezni v lokalnem motelu, namreč odslovil in ji zaupal, da je v resnici poročen in da ga doma čakata dva otroka.

Potrta Nuvien pa ni dolgo žalovala. Promiskuitetna kopriva ne pozebe v skandinavskem mrazu utrjene pohotnice, zato je vse skupaj odjokala v treh dneh in ga konec tedna že vlekla nekemu čarovniku iz konkurenčnega ceha (igralci igrajo v skupinah, cehih), ki jo je potem vzel pod svoje okrilje. Žal tudi ta zveza ni trajala dolgo in patološka navezanost na vsakega digitalnega fukača je poškodovano Nuvien kmalu izstrelila na naslednji čustveni vrtiljak. Danes se jo igralci že skorajda izogibajo ali pa do nje pristopajo le z ustrezno navidezno kontracepcijo: en klik stran od tipke za utišanje.

Fantazijska orgija

Z leti redne izpostavljenosti domišljiskim kreaturam in ob dejstvu, da je vaš lik v splet­nih igrah lahko vseh mogočih fantazijskih ras, od orkov in trolov do vilincev in škratov, je kiberseks sčasoma razvil tudi sebi lastno pornografsko umetnost. Splet so namreč sploh v zadnjem času dobesedno preplavile pornografske umetnije, izdelane po tematiki fantazijskih svetov, in začele širiti zavest o tej vse bolj priljubljeni pornografski zvrsti, ki se na prvi pogled zdi kot mešanica japonske mange in Gospodarja prstanov.

Fenomen tega relativno svežega žanra pa niso zgolj pravljični liki, ki nastopajo kot osrednji seksualni akterji, saj smo nekaj podobnega že pred leti gledali v pornoizvedbi Janka in Metke, pa njima sorodne Palčke Porivalčke in podobne pornooslarije, ampak prav v promociji že omenjene panseksualnosti, kjer so meje med spoloma že popolnoma zabrisane. Erotika in homoerotika sta v teh podobah tako prepleteni, da sta postali njena glavna značilnost, nekakšna karikatura bitke med spoloma, kjer upodobljena spolovila prevzemajo celotno simboliko umetniških stvaritev. Zdi se, da takrat, ko začneš risati zmaje z orjaškimi tiči, ki grobo posiljujejo razmočeno in veliko pretesno češpljo ugrabljene kraljične, padejo še zadnji anatomski tabuji.

Zato velja tu le eno pravilo: bolj ko je bizarno, bolj se občinstvo zabava. Pretiravanje je nujno in obenem element, ki ga ustvarjalci na tem področju jemljejo zelo resno. Zato ne preseneča mešanje najbolj signifikantnega od obeh spolov: bajne natrenirane ženske postave z doječe velikimi joški, ki pod popkom razkazujejo žilavo, masivno erekcijo. Transeksualne podobe, she-males, tako imenovane chicks with dicks, so najpogostejša podoba med pornografskimi vilinci, pritlikavci in drugimi mutanti, ki ste jih morda nazadnje videli, kako nedolžno poplesavajo v animiranem Shreku.

Ker je tarčno občinstvo fantazijske pornografije raslo z animeji in pornografijo hentai, v kateri je tipično vsaka vagina pretesna in penetracija vedno povzroča miks solzave bolečine in tresočega užitka, se je konfiguracija tovrstnih seksualnih podob z veliko elementi prenesla tudi na področje fantazijskih porničev. Eden najpopularnejših fantazijskih pornostripov, ki so objavljeni tudi na spletu, tako predstavlja mlado modrokožno zdravilko (in to še preden je Avatar namignil, da je modra polt kul), ki se v lahkotni srajčici znajde sredi sovraž­nega ozemlja. Tam jo ugrabi plačanka orkovske rase, zelenokožna natrenirana morilka, ki jo zvleče v svojo skrito kočo na robu divjih step in ji tam postreže z zajetno porcijo sodomije z lesenim dvosmernim dildom, na katerega se v drugem dejanju napiči še sama.

Čeprav je zdravilka sprva besna na svojo ugrabiteljico, ji polkilski leseni curak v anusu hitro spremeni mišljenje in kmalu obe uživata v pripravni srednjeveški napravici.

Umetniška dela, predstavljena pod žan­rom fantazijske pornografije, danes vključujejo skoraj vse ustvarjalne izraze. Najpogostejše so slike, nekatere med njimi zrisane tako profesionalno, da se lahko le čudimo talentu nekaterih amaterskih ustvarjalcev. Sledijo stripi, prvinski format tekoče narative v piflarskem svetu, ki niso le polni erotičnega zanosa, ampak so vedno tudi hudičevo duhoviti. Le kako naj se človek ne bi šalil, ko pa spremlja štorijo pravljičnih likov v njihovem vsesplošnem razvratu. Ne manjka pa niti animacij, haikujev in celo amaterskih filmčkov.

Ne vemo sicer, kako zelo vas vzburjajo tovrstne podobe, a nekaj je zagotovo – virtualni svetovi postajajo novo igrišče neskončnosti človeške domišljije.

TEKST Darjo Hrib

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ