Maja Plaz: "Spodbudili smo policijo, naj bo še bolj pozorna na nasilje v družini"

Ali ste zaskrbljeni, da bo število nasilnih dejanj v družini zelo naraslo zaradi koronakrize, pa zdaj za njih še ne veste?

Ob začetku krize zaradi novega koronavirusa, ki nas je dodobra izoliral od okolice, porasta klicev v našem društvu najprej nismo zaznali. Izkušnje iz tujine so pokazale, da se je v domovih, kjer je bilo nasilje prisotno že pred koronavirusom, še intenziviralo, pričakovali smo, da se bo pokazalo povečanje nasilja. Skrbelo nas je, kaj se dogaja v domovih in kako se žrtve spopadajo z nasiljem v še večji izolaciji, kot se je bile deležne pred nastopom ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Vsaka kriza je tvegani dejavnik za nasilje, žrtve nasilja v družini pa so v nesorazmerno večjem deležu ženske, nasilneži pa moški. Otroci so v družinah, kjer vlada nasilje, žrtve tudi, če niso neposredno deležni udarcev, zaznajo namreč vse, kar se v družini dogaja.

Kjer so bili odnosi že pred nastopom koronakrize na meji nasilja, je postalo še bolj nevarno, da nekdo izbere nasilno vedenje za uveljavljanje svoje volje, saj se je odvisnost med družinskimi člani še povečala. Porast števila klicev smo zaznali v zadnjih dveh, treh tednih, je pa policija že v drugi polovici marca prejela večje število prijav zaradi nasilja v družini. Število klicev na številko našega SOS telefona za ženske in otroke - žrtve nasilja (080 11 55) se je v zadnjem času skoraj podvojilo, na nas se žrtve obračajo tudi prek elektronske pošte.

Kako se je vaše delo zaradi koronavirusa spremenilo?

Tako kot vsi smo se morale tudi s sodelavkami v našem društvu prilagoditi nastalim razmeram. SOS telefon deluje že 30 let, zdaj pa smo dosegljivi vsak dan med 12. in 18. uro. Žrtve nas lahko pokličejo tudi na številko 031 699 333, in sicer vsak delavnik med 9. in 15. uro. Številka je namenjena osebnemu svetovanju, ki zdaj poteka prek videoklica, lahko pa se vključite v psihoterapevtski ali svetovalni proces. Ravnokar sprejemamo prijave na online skupino za ženske, ki se želijo pogovoriti o svojih stiskah v medosebnih odnosih med koronavirusom, kar je naša dodatna ponudba. V okviru našega društva delujeta dve varni hiši, v obeh je bilo seveda treba prilagoditi delo, da poteka varno tako za tiste, ki tam bivajo, kot za zaposlene. Ker smo se zavedali, da bo v domovih več nasilja, čeprav na začetku ni bilo povečanega števila klicev, smo se intenzivno usmerile v razmišljanje, kaj bi žrtve potrebovale v tej situaciji. Skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami smo tako okrepili ozaveščanje, povezali smo se s sofinancerji, s katerimi smo našli nekaj rešitev, spodbudili smo policijo, naj bo še dodatno pozorna na nasilje v družini …

Nam lahko opišete kakšen primer nasilja, ki se je zgodil v zadnjem mesecu dni, se pojavlja kakšen vzorec?

Povzročitelji nasilja so žal takoj izkoristili strah pred virusom tudi za domačimi zidovi. Tako je prihajalo do groženj, da bodo ob znakih okužbe vrgli iz stanovanja svoje partnerice in otroke, bilo je nekaj napadov z rokavicami, s katerimi so prej bili v trgovini … Ogromno je pritiskov očetov glede izvajanja stikov z otroki, čeprav so partnerice odšle zaradi nasilja. Želeli so namreč, da se stiki izvajajo kljub možnosti širjenja okužbe z virusom … Strah zaradi negotove prihodnosti je še povečal ujetost žrtev v nasilne odnose, zato je pomembno, da se nenehno informirajo, da možnosti poti iz nasilja obstajajo, kljub občutku, da se je vse ustavilo in da se nič ne da narediti. Nevladne organizacije za pomoč žrtvam delujemo, tu so še vedno krizni centri, varne hiše, svetovanja po telefonu, tu so centri za socialno delo - v akutni situaciji pa klic na policijo.

Kazniva dejanja zoper zvezo, družino in otroke med koronakrizo in pred njo (vir: Generalna policijska uprava):

Statistični podatki o pridržanjih, ki so bila odrejena v povezavi s postopki obravnave prekrškov po 6/4 členu ZJRM z elementi nasilja v družini za obdobji 1. 1. do 15. 4. ter 16. 3. do 15. 4., oboje letos in lani (glede na zakonsko podlago - člen 109/2 Zakona o prekrških, ZP-1, pri čemer gre za kršitelje, ki so v pijanem stanju nadaljevali prekršek):

 

PREBERITE TUDI: Koliko ran nosimo s seboj in kako z njimi živeti?🖉
Intervju z dr. Vesno Mirt

PRIPOROČAMO ŠE: Strah pred samoto: kje so vzroki in kako si lahko pomagamo

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec