Seksisti pogosteje nasilni do žensk kot moški, ki ženske vidijo kot sebi enake

Enako kot enakovredno!

20. 11. 2019, 12:49 | Odnosi in psihologija | Piše: Nataša Zupanc
Seksisti pogosteje nasilni do žensk kot moški, ki ženske vidijo kot sebi enake (foto: profimedia) profimedia

Ne mine dan, da bi med naslovi v medijih ne zaznali novice, ki govori bodisi o družinskem nasilju ali pa spolnem nasilju nad ženskami in otroci.

Če so še včeraj vsi mediji pisali o pred tem že nasilnem 38-letnem Maročanu, ki je oktobra letos v Ljubljani posilil dve študentki, danes družabna omrežja razburja novica o (neob)sodbi družinskega zdravnika, ki je po mnenju sodišča sicer evidentno zlorabil mladoletnico ’za potešitev svojih spolnih potreb’, a vseeno ne bo šel v zapor in ostaja zdravnik v Razkrižju.

Za razliko od tistih, ki se v primeru takšnih novic osredotočajo predvsem na specifike posamičnega primera, bodo nas v nadaljevanju zanimali skupni imenovalci.

  • Med drugim torej to, da gre v obeh primerih za moška spolna nasilneža (90% vseh vrst nasilnih dejanj zagrešijo moški), a tudi ta, da sta bila do žensk spolno nasilna v družbi (torej: slovenski), ki je v primeru spolnega nasilja (navkljub vseživljenjskim posledicam za žrtev) še vedno pretirano 'popustljiva' ali celo milostna, saj takšna dejanja praviloma ne kaznuje ali pa jo storilci odnesejo z naravnost sramotno nizkimi kaznimi.

Pa začnimo na začetku.

Niso vsi moški nasilneži

Najprej je potrebno povedati, da večina moški nikoli ne bo dvignila roko nad žensko ali se ji spolno vsilila.

Žal pa so med njimi tudi takšni, ki jim ta scenarij ni tuj.

Od 100 moških jih je od 15 do največ 25 (številke variirajo glede na študije) ženske že spolno nadlegovalo, sililo ali prisililo v spolni akt.

Da je v skupini slednjih več moških s seksistično rigidnimi in stereotipnimi predstavami o moškosti, ki spolno nasilje nad ženskami hkrati tudi najmanj obsojajo, pa je pokazala nedavna raziskava neprofitne raziskovalne organizacije Our Watch.

Taista raziskava je po drugi strani še potrdila, da so moški z bolj zdravo - torej nediskriminatorno in fleksibilnejšo percepcijo - moškosti do žensk praviloma spoštljivejši. Prav promocija takšne zdrave moškosti bi zato lahko bil ključ do družbe z manj primeri družinskega in spolnega nasilja, čemur pritrjujejo tudi nova raziskava dinamike nasilja v družini organizacije Our Watch, ki se opira na mednarodno raziskavo moškosti na podlagi 374 virov.

Bolj je stereotipen, bolj je nasilen

Stopnjo nasilnosti specifičnega moškega je mogoče celo predvideti, ugotavljajo pri Our Watch.

Eden od ključnih faktorjev je namreč ravno njihovo videnje moškosti.

Bolj kot je to stereotipno, močneje bo moški nagnjen k nasilnim dejanjem nad ženskami.

Moški, ki verjamejo, da morajo kot moški v partnerstvu prevzeti tradicionalno močno, agresivno in dominantno pozicijo, pogosto verjamejo, da so ženske praviloma 'šibke, celo zlobne ali lažnive'. Prav takšni moški žensko nato tudi lažje udarijo, zlorabijo, prisilijo v spolni odnos ali spolno nadlegujejo.

Dejavniki, ki njihovo nasilnost še stopnjujejo, so: impulzivnost, zatajevanje čustev, hiperseksualnost, heteroseksualnost in višja toleranca ali celo odobravanje nasilnih dejanj drugih moških nad ženskami.

Moški, ki verjamejo, da so kot moški samo po sebi upravičeni do dostopa do ženskega telesa ali verjamejo v mite o spolnem nasilju, bodo verjetneje kot drugi moški posilili žensko.

Seksizem je privzgojen

Seksisti se ne rodijo, temveč jih takšne naredi družba.

Družbe, ki so zgrajene na značilno patriarhalnih vzorcih, praviloma beležijo višje stopnje nasilja nad ženskami. Stopnje nasilnosti moških tako jasno zrcalijo predvsem stanje dotičnega socialnega okolja in sistemskih struktur, glede na višino teh stopenj pa gre tudi sklepati o razširjenosti in tolerantnosti za spolno diskriminacijo na območju tako lokalnega (torej sosesk, posamičnih naselij in mest) kot tudi državnega nivoja (in eno najvišjih stopenj nasilja v družini je najti v državah, kot sta Tanzanija in Indija).

Bolj kot je v družbi razširjen tradicionalni ideal moškosti, večja je možnost, da bodo ljudje za fizično in spolno nasilje, ki je bilo izvajano nad ženskami in dekleti, krivili žrtev in ne storilca.

Pri vsem skupaj pa je zanimivo, da toksična moškost nazadnje škodi tudi moškim samim.

Psihologi opozarjajo na številne negativne vplive na telesno in duševno zdravje moških, ki sledijo tradicionalnemu idealu moškosti. Posledice so zaskrbljujoče: porast samomorov, uživanja opojnih substanc, nasilje in zgodnje smrti. (več o tem: tukaj)

Za konec vendarle še dobra novica.

Intervencija je mogoča

Študije kažejo, da je dobro zastavljena družbena intervencija učinkovita in mogoča.

Pri moških, še posebno pa pri odraščajočih fantih, je toksična prepričanja in vedenja še vedno mogoče popraviti in celo odpraviti z izobraževanjem. Problematike nasilja pa se je mogoče lotiti tudi na družbeni ravni - in sicer preventivno tako, da se redno izvaja akcije ozaveščanja o spolnih stereotipih in posledicah diskriminacije.

Nataša Zupanc
Redaktor in novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri