Si ne opravičite povprečja? Morda so to prvi znaki toksičnega perfekcionizma!

Perfekcionisti so do sebe zelo strogi. Jasno. Postavljene imajo tako visoke standarde, da jih le s težavo dosegajo. Ko jih ne, jih to potre. Empatije do sebe tako rekoč nimajo, osredotočeni so le na rezultate, ki so si jih postavili v glavi in ki na tej točki že definirajo tudi njihovo splošno počutje. Ne vedo sicer, kdaj so prestopili mejo zdrave ambicioznosti, ki je prerasla v toksični perfekcionizem, vendar zato toliko bolj izrazito izražajo naslednje znake.

Postavljajo si nedosegljive cilje

Smernice, ki so splošno sprejemljive za druge ljudi, za toksične perfekcioniste ne veljajo. Vedo, da morajo biti boljši kot drugi. Če je normalno, da ljudje shujšajo po 3 kilograme na teden, bodo perfekcionisti poskušali shujšati za 7 kilogramov. Vendarle se bliža tisti veliki dogodek in ne bodo si opravičili, če ne bodo videti popolno. Karkoli povprečnega zanje ni dovolj. Poganja jih tleča težnja, da za svoj uspeh žrtvujejo še več. Še več dobre volje, še več zdravja, še več prostega časa, še več pozornosti. Prepričani so – in to tudi radi povedo – da bi lahko vedno delali še več.

Nenehno preverjajo svoje profile na družbenih omrežjih

Obsesivno preverjanje profilov na socialnih omrežjih je pogosta perfekcionistična motnja, ki od perfekcionista zahteva, da se ves čas obremenjuje s tem, kako ga sprejemajo drugi ljudje. Družbena omrežja za perfekcioniste niso več vir zabave ali lahkotnega zapravljanja časa, ampak žgoča nuja, ki v njih ustvarja dodaten pritisk, saj imajo odzivi drugih na socialnih medijih nanje velik čustven vpliv.

Pretirana predanost hrani ali fitnesu

Rekreacija in razmišljanje o tem, kaj jemo, sta nedvomno dve zelo pomembni življenjski komponenti in prav je, da v želji po kakovostnejšem življenju obe zahtevata določeno mero naše pozornosti. A prav prehranjevanje in vadba sta področji, ki jih toksični perfekcionizem zelo hitro vzame za svoja. Perfekcionisti namreč ne marajo počasnega napredka. Počasen napredek je za povprečneže. Ki sledijo smernicam in pravilom za povprečneže. Zato se tudi tu perfekcionisti radi predajo bolj, kot je priporočeno, realistično in – zdravo.

Če vas skrbi, da je to vaša šibka točka, se vprašajte, koliko časa in kako podrobno razmišljate o hrani? Ali ukvarjanje z energetskimi, beljakovinskimi in maščobnimi odstotki zasedajo izdaten del vašega miselnega procesa? Čutite izjemno krivdo, če preskočite kakšno vadbo? Se v dneh, ko zaradi tega ali onega razloga izpustite vadbo, počutite »manj zdravi«? To ni zdrava predanost kakovostnemu življenju, ampak posledice toksičnega perfekcionizma.

Do sebe so neizprosni

Ko razmišljajo o svojem telesu, o svojih dosežkih, svojih uspehih ali svojih načrtih, jih notranji glas ves čas opozarja, da bi lahko bili boljši. Da vse to, kar so dosegli, ni dovolj. Da če bi se še malce bolj potrudili, bi bili lahko bolj izklesani, bolj premožni, bolje situirani. Tudi bolj srečni? Tako vsaj mislijo. Perfekcionizem ne pozna izgovorov. Notranji ukazi so tako kruti in tako brez premora, da ujeti perfekcionist ne zaznava več, da je sam do sebe strašansko zloben in obsojajoč. Če se tudi vam zdi, da z ničimer pri sebi niste zadovoljni in da noben napredek ni dovolj, ste zelo verjetno v primežu toksičnega perfekcionizma.

Niso strpni do ljudi, ki jim niso všeč ali jih ne razumejo

Sicer je to že skorajda splošna naravnanost novodobne vpetosti v številne socialne kanale, a perfekcionisti se še toliko bolj zavedajo, kako jih dojemajo drugi ljudje. In za to so strašljivo občutljivi. Hiperzavedanje o mišljenjih drugih pomeni, da perfekcionisti zelo dobro zaznavajo celo najmanjše znake, da se z njimi nekdo ne strinja ali da nekomu niso najbolj všeč. Do tega pa so zelo težko strpni. Ob tem jih običajno popolnoma prevzamejo čustva – bodisi jeza bodisi užaljenost.

Nespametno zapravljanje

Bliža se pomemben dogodek, zato mora perfekcionist poskrbeti, da bo videti – seveda, popolno. In nič ni tako popolno kot čisto nova obleka in čisto novi čevlji. Vse drugo je seveda že nošeno in torej – nepopolno. Nezadovoljivo. To pa je le delček zapravljivosti, ki jo podpihuje perfekcionizem. Nenehno plačevanje računov, ko je na pijači s prijatelji, številna počitnikovanja, draga darila za druge, še dražja darila zase. Zapravljanje denarja je pogosta težnja perfekcionistov, ki poskušajo z materialnim potešiti nujo po videzu popolnosti. Ker trenutnega življenja, z vsemi pomanjkanji in napakami vred, ne sprejemajo, z denarjem poskušajo rešiti vse, kar jih moti.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ