Bralka nam je poslala zapis, ki ga z veseljem objavljamo. Imate tudi vi, v teh čudnih časih, kakšne lepe izkušnje?
TIŠINA, KI TE LJUBIM, TIŠINA
V tišini brbota notranji jaz.
V tišini se slišim.
V tišini se umirja moj um.
V tišini mesta je zadihala narava. Slišim glasen pozdrav jutra in nežen šepet večera. Šele sedaj jo vidim, jo vonjam in jo slišim v vsej njeni celovitosti … to »zeleno Ljubljano«. Njen tihi blišč ponuja lahkotno in navdihujoče bivanje, če mu le dovoliš, da čuteče vstopi vate.
Zaradi epidemije smo prisiljeni tišje in mirnejše sobivati, kar nam, ne glede na vse njene težke posledice, med drugim prinaša pomembne uvide v globine življenja, prisluhnimo jim …
Zaradi epidemije prisiljena zaustavitev družbe zame ne predstavlja izgube osebne svobode in tudi ne povzroča trpljenja zaradi pojava sindroma socialne distance. Le ta je v resnici za zdravje enako dobrodošla, kot občasno postenje od hrane, ki telo blagodejno razstruplja in čisti. Ne pogrešam vsesplošne mestne hrupnosti. Ne pogrešam gneče na ulicah in umikanja turistom. Ne pogrešam večernega trušča. Oddahnila sem si od nenehnega obiskovanja raznoraznih dejavnosti in dogodkov. S časom, ki mi je sedaj na voljo, razpolagam po meri svojega duha.
Ne jezim se zaradi vladnih ukrepov. Ne izgubljam energije z razmišljanjem o njihovi smiselnosti, ker razumem dejstvo, da so začasni...
Irena
- Poglejte si še: Vesolje nam daje preizkušnje, za katere ve, da jim bomo zmogli
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
