Tanja Skaza iskreno o vplivu tantre na njen zakon: "Prej sem možu rezala jajca ..."

Tanjo Skaza poznamo po njenih poslovnih uspehih – bila je dolgoletna direktorica uspešnega podjetja Plastika Skaza, zdaj je ustanoviteljica in direktorica Inštituta Skaza. A zase meni, da je veliko več kot le uspešna poslovnica:

"Sem ženska, žena, mama, hčerka, sestra, prijateljica. Predvsem pa sem ženska, ki s svojim zgledom kaže, da je pristna, strastna, spoštljiva in odgovorna."

Svoje trditve dokazuje s slogom življenja: ne ločuje poslovnega in zasebnega življenja. Njeno poslanstvo je, da drugim pokaže pot do sreče in uspeha.

To počne v svoji pisarni, kamor je povabila tudi nas. Čeprav velike mize v sobi potrjujejo, da gre za pisarno, vzdušje prej spominja na dnevno sobo. Namesto pisarniških pripomočkov, je na njeni mizi vabilo sveže sadje, pripravljeni pa so bili tudi kozarčki v pisanih barvah, na katerih je bil zapisan njen slogan: 'Spremembe vredna'.

Dišeče palčke, prijetni fotelji v svetlih barvah in figure angelčkov na vseh poklicah so pričakali dve novinarki in fotografinjo. "To, da ste prišle prav ve tri, ni naključje ..." je začela Skazova, prepričana, da naše duše vedo, da lahko druga drugo dopolnimo, si predamo znanje.

Zaupala nam je svoje najbolj osebne skrivnosti zakonskega in intimnega življenja.

Kakšna je bila pot do tega, da vas Slovenija pozna kot uspešno poslovno žensko?

Ko sprejmeš sebe, kdor si in živiš tako kot želiš, postaneš bolj srečen in prideš do uspeha. Ne drži nujno, da je uspešen človek tudi srečen človek. Srečen si, ko veš, kdo si in to tudi sprejmeš. Na vsaki poti, za katero se odločimo, so vzponi in padci: to pomeni, da če želiš biti zelo srečen, boš najbrž naletel na nekaj trpljenja. Za srečo se je treba potruditi.

"Pomembno je tudi, da na svoji poti uživaš."

Moja pot do uspešne poslovne ženske ni vedno bila prepletena z užitki, temveč je bila polna odrekanj. Nisem imela veliko prijateljev – ko so drugi žurirali, sem jaz delala. Nisem poznala vikendov. Nisem uživala na poti, ampak samo, ko sem dosegla cilj. A takšno pot sem si izbrala. Želela sem dokazati, da z vztrajnostjo lahko dosežeš velike rezultate, tudi če ne prihajaš iz intelektualne družine.

In tako sem prišla do uspeha: leta 2015 me je spoznala cela Slovenija, saj sem postala ena najuspešnejših managerk v Sloveniji. In kljub temu, da je to dolga leta bil moj cilj, sem se ravno takrat, ko sem ga dosegla, počutila najbolj prazno, najbolj nesrečno, najmanj vredno. Pogosto občudujemo uspešne osebe, a uspeh ne pogojuje naše sreče.

Ko si uspešen, imaš dve možnosti. Lahko si še bolj uspešen, širiš podjetje ... ali pa se začneš ukvarjati s sabo.

Svojo srečo sem našla takrat, ko sem sprejela sama sebe in začela delati na sebi.

Spoznavati svoje vzorce, poskusila razumeti sebe, svoje odnose. Šele takrat sem dojela, kaj je najpomembnejše: družina. Če celica doma ni stabilna, si zelo težko uspešen tudi na poslovni poti.

Ustanovili ste akademijo, kjer poskušate voditeljicam pomagati stopiti na pot sreče in uspeha. Kako predajate znanje?

Podjetnice, voditeljice pridejo do mene in me sprašujejo, kako mi je uspelo postati tako uspešna. Le redke so tiste, ki me vprašajo, ali to, da sem uspešna, pomeni tudi, da sem srečna in kako to vpliva na moje družinsko življenje.

Sama sem hodila skozi različne šole življenja. Največja je bila ta, da se je bilo treba uveljaviti v podjetju Skaza, ki sta ga vodila tast in tašča. Postala sem deloholik, ker sem se želela dokazati, pokazati, da sem vredna. 

Akademija je nastala zato, ker sem želela tem damam dopovedati, da dokler v sebi ne bodo našle lastne vrednosti, sprejele sebe in govorile o svojih strahovih, ne bodo mogle rasti.

Cilj akademije je to, da se ženske opolnomočijo in predvsem, da začutijo in se začnejo zavedati svoje lastne vrednosti.

Orodja za spremembo pri sebi, ki sem jih iskala šest let, sedaj poskušam predati naprej. Ugotovila sem, da imamo ženske tri značajske lastnosti, ki nas ovirajo: sram, strah in ljubusumje. Moj cilj je, da na akademiji ženskam dam lastno vrednost. Najpomembnejše znanje, ki ga želim podati, pa je, da ne polsušajo druge, temveč same sebe.

Brez katerih stvari nikoli ne zapustite svojega doma?

Vsakič nosim ametist, to je kristal za zaščito, ki si ga ženske lahko damo v modrček. 

Na vsakem dogodku, v svoji hiši in pisarni, pa sem obkrožena z angeli. Angelska energija je čista energija – amuleti pa to lepo energijo prenašajo.

Kako je osebnostna rast vplivala na vaš zakon?

Midva s partnerjem sva skupaj že od leta 2003: tako zasebno kot poslovno. Ko sva se odločila, da izstopiva iz podjetja, sem ustanovila inštitut. Takrat sem se začela ukvarjati z osebnostno rastjo.

Če ne rasteta oba s partnerjem, prihaja do velikih razpotij. Jaz sem veliko delala, pridobljeno znanje in izkušnje pa sem želela deliti z večjo množico. Želja mojega moža pa je bila, da potujeva, se predajava drug drugemu ... 

Takrat sem se vprašala, kaj mi v življenju največ pomeni.

Ugotovila sem, da mi družina še vedno pomeni več, kot karkoli drugega.

Zato sem prisluhnila svojemu možu in se posvetila družini. Če me je pogrešal, sem si vzela prost mesec in čas preživela z njim. A ni bilo dovolj, da sem bila zgolj doma, treba je aktivno delati na zbližanju z ljubljeno osebo. Iskala sva stvari, ki bi nama popestrile življenje, zaradi tega, da ponovno začutiva moč ljubezni, strast.

Tako sva prišla do tantre. To je življenjska energija, ki nama je omogočila, da sva se ponovno zbližala in se želela iskreno pogovarjati o strahovih in o prihodnosti. Vrnila naju je v začetke najinega razmerja. Ugotovila sva, da sva čez leta veliko delala, se posvečala otrokom, premalo pa sama sebi in drug drugemu. Zdaj sva ponovno začela govoriti o strahovih in se pogovarjati.

V spolnosti zdaj še bolj uživava, daje nama energijo in zagon.

Kaj pa svinganje? Sta se kdaj posluževala takšnega druženja in popestritve vajinih intimnih trenutkov?

Nikoli nisva svingala, čeprav načeloma s tem ni nič narobe. Obstajajo duše, ki ljubijo več ljudi hkrati. A moja duša ljubi samo eno osebo in to je moj mož.

Če smo ženske iskrene in si upamo pokazati svojo ranljivost, se bomo bolj približale moškemu. Prepričana sem, da sem v času, ko sem se posvečala zgolj delu, možu kdaj rezala jajca, zdaj pa mu dajem moč in spoštovanje, da je res 'mačo'. S tem sem dosegla tudi, da me gleda kot boginjo in mi stoodstotno zaupa.