Le če boste upoštevali ta nasvet Carla Gustava Junga, boste za vedno ostali zvesti sebi.
Najti samega sebe v današnjem svetu ni preprosto. Mnogi ljudje veliko delajo na sebi, vendar kljub temu ne dosežejo notranjega miru in lahkotnosti, po katerih hrepenijo.
Njihovo okolje in želja, da bi bili 'dober človek' v očeh drugih, jim pogosto preprečujeta napredovanje in pot tja, kamor jih kliče srce. Zaradi drugih se spreminjajo in prilagajajo ter pri tem za seboj puščajo pomemben del svoje prave osebnosti.
Kako ostati zvest svojemu pravemu jazu
Človek se ne rodi zgolj zato, da bi živel, temveč predvsem zato, da bi ustvarjal dobro ter zavestno spoznaval in odkrival samega sebe kot edinstveno osebnost.
Ko začne prepoznavati svoje prednosti in slabosti, jih lahko postopoma sprejme in poveže v celoto. Tako lažje odkrije svojo pristno identiteto in najde svoje mesto tako v družbi kot v osebnem življenju.
"Kdor je našel samega sebe, ni več odvisen od mnenja drugih." - Albert Einstein
Vendar to spoznanje ne pride samo od sebe. V vsakodnevnem vrvežu in naglici se ljudje redko ustavijo ter razmišljajo o smislu življenja ali o tem, da jim pri uresničevanju ciljev pogosto bolj kot lastne sposobnosti stojijo na poti tuja pričakovanja in mnenja.
Še naprej si želijo, da bi jih družba razumela in sprejela, zato svojo vrednost presojajo skozi oči drugih. Toda ali je to res prava pot?
Kaj človeku omogoča, da zaživi avtentično?
1. Ljubite tudi svoje pomanjkljivosti
Večina ljudi se svojih slabosti dobro zaveda. Toda namesto da bi jih sprejeli, poslušajo kritike drugih, s čimer le še utrjujejo prepričanje, da niso dovolj dobri in da se morajo nujno spremeniti.
V resnici pa se prav v naših pomanjkljivostih pogosto skriva največji potencial. Če jih znamo sprejeti in razvijati, lahko postanejo naša moč. Še pomembneje pa je, da se imamo radi takšne, kakršni smo.
"Je sploh pomembno, koliko napak ima človek, če je prijeten in srčen?" - Paulo Coelho
2. Bodite ponosni na svoje uspehe
Veliko ljudi podcenjuje svoje talente in dosežke ter jih jemlje kot nekaj samoumevnega. Pomembno je, da si priznamo tudi najmanjše uspehe - pri delu, v poslu, ljubezni ali na katerem koli drugem področju življenja.
3. Ne pričakujte pohval
Ljudje pogosto delujejo predvsem zato, da bi drugim dokazali svojo sposobnost, usposobljenost ali vrednost. Ko pa naletijo na zavrnitev ali razvrednotenje, hitro izgubijo motivacijo, razočarani so nad seboj in začnejo dvomiti o lastni vrednosti.
Ko človek enkrat zares razume, kdo je, in se noče več lomiti ter prilagajati zgolj zato, da bi ugajal drugim, se lahko zgodi, da ostane sam. Družba - še posebej tisti del, ki ni pripravljen sprejeti drugačnosti - takšne spremembe pogosto ne odobrava.
Toda prav zvestoba lastnim mislim, dosežkom, interesom in življenjskim ciljem človeku prinese svobodo in srečo. Takrat njegovo življenje ni več odvisno od mnenja drugih. Sam sebi postane zgled in opora.
"Ali je to sploh normalno?"
Veliko ljudi trpi, kadar jih določena skupina ali okolje ne sprejme.
Lahko gre za vrstnike, sodelavce ali celo bližnje. Pogosto od nas zahtevajo nekaj, česar sami niso pripravljeni storiti. Mnogi se zato začnejo spreminjati, da bi ustrezali njihovim pričakovanjem.
Toda mnenja ljudi se nenehno spreminjajo. Če se jim skušamo ves čas prilagajati, se lahko izboljšujemo v nedogled, nikoli pa ne bomo zares našli sebe.
Psiholog in raziskovalec nezavednega Carl Gustav Jung je to misel lepo povzel.
"Bolj ko hrepeniš po odobravanju drugih, bolj se oddaljuješ od svojega pravega jaza. Največje spoznanje pride takrat, ko razumeš, da ti ni treba, da te razumejo vsi, da bi bil srečen. Resnična svoboda se rodi, ko v celoti sprejmeš samega sebe - z vsemi svojimi pomanjkljivostmi in slabostmi." - Carl Gustav Jung
Ali je res vredno svetu nenehno dokazovati, kako edinstveni in dobri ste, če mnogi ljudje še sami sebe ne razumejo?
Vir: Stil
