Skeptiki glede podnebnih sprememb pogosteje dosegajo višje rezultate na lestvicah narcisizma, makiavelizma in psihopatije
Raziskava Univerze Dalhousie iz Halifaxa je pokazala, da ljudje, ki so bolj skeptični do podnebnih sprememb, pogosteje dosegajo višje rezultate na lestvicah narcisizma, makiavelizma in psihopatije. Te temne osebnostne poteze odražajo večjo nagnjenost k sebičnosti, manipulativnosti, brezčutnosti in družbeno odbojnemu vedenju.
Nasprotno pa so ljudje, ki so manj skeptični glede podnebnih sprememb, pogosteje izražali prosocialne osebnostne lastnosti, kot so odprtost, prijaznost (sprejemljivost), poštenost, skromnost in čustvenost.
Scott Pruysers, izredni profesor na Oddelku za politične vede Univerze Dalhousie in glavni avtor raziskave, objavljene lanskega marca v reviji Climatic Change, meni, da lahko razumevanje osebnostnih temeljev podnebnega skepticizma pomaga razviti učinkovitejše strategije za spodbujanje okoljsko odgovornega vedenja.
"Predpogoj za oblikovanje dobre politike oziroma za razumevanje, zakaj je ljudem ta tema pomembna, je razumevanje tistih, ki jim ni pomembna oziroma ostajajo skeptični," pravi. "Zato bomo morali biti pri oblikovanju sporočil bolj ustvarjalni in pametnejši."
Kako je bila raziskava izvedena
Raziskovalci so analizirali podatke ankete, opravljene leta 2020 med 1.725 Kanadčani.
Anketiranci so ocenili, v kolikšni meri se strinjajo ali ne strinjajo z naslednjimi trditvami:
- Prepričan sem, da se podnebje spreminja.
- Trditve, da človekove dejavnosti spreminjajo podnebje, so pretirane.
- Poplave in vročinski valovi niso vse pogostejši; mediji o njih le več poročajo.
- Podnebne spremembe so zgolj posledica naravne spremenljivosti podnebja.
- Podnebne spremembe so prevara.
- Vlada bi morala storiti več za spopadanje s podnebnimi spremembami.
Pruysers pojasnjuje, da so raziskovalci že prej preučevali vzroke podnebnega skepticizma, vendar so imele številne raziskave metodološke omejitve, ki jih je želela ta raziskava odpraviti.
Medtem ko so se številne prejšnje študije opirale predvsem na študente, so v tej raziskavi poskrbeli, da je vzorec odražal dejansko porazdelitev kanadskega prebivalstva glede na dohodek, spol in starost.
Udeleženci so odgovarjali tudi na vprašanja za oceno osebnosti. Medtem ko so nekatere prejšnje raziskave osebnost ocenjevale z zgolj desetimi opisnimi lastnostmi (na primer zadržan/tih ali neorganiziran/nepazljiv), je ta študija uporabila precej obsežnejši instrument z več kot 160 opisnimi postavkami.
Raziskava Univerze Dalhousie je pokazala, da več kot 20 % sodelujočih meni, da so trditve o človekovem vplivu na podnebje pretirane, 17 % jih verjame, da poplav in vročinskih valov ni več kot nekoč, več kot 10 % pa se ne strinja, da bi morale vlade storiti več za omejevanje podnebnih sprememb.
Novejši podatki kažejo podobno raven skepticizma med Kanadčani ter upadanje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb.
Morda bodo potrebni drugačni pristopi
Na podnebni skepticizem vplivajo tudi demografski in politični dejavniki. Raziskava je pokazala, da so moški in politično bolj desno usmerjeni posamezniki praviloma bolj skeptični, medtem ko so ljudje z višjo izobrazbo, višjimi dohodki in več političnega znanja manj skeptični.
Čeprav je bila politična samoopredelitev na lestvici levo–desno najmočnejši napovednik stopnje skepticizma, je bila odprtost drugi najmočnejši napovedni dejavnik. Ta je presegla vpliv starosti, izobrazbe, dohodka ter političnega zanimanja in znanja. Višja stopnja odprtosti je bila povezana z manj podnebnega skepticizma.
Po Pruysersovih besedah raziskava jasno kaže, da osebnost igra določeno vlogo. Če želimo skeptike spodbuditi k okolju prijaznejšemu ravnanju, bodo morda potrebni drugačni pristopi.
Kot primer navaja druge raziskave, ki kažejo, da ljudje z višjimi rezultati na lestvici narcisizma pogosteje kupujejo okolju prijazne izdelke, če jih pri tem lahko vidijo drugi in zaradi tega pridobijo občudovanje.
Pruysers poudarja, da raziskava ne označuje podnebnih skeptikov za narcise ali psihopate. "Ko ljudje slišijo izraza narcisizem ali psihopatija, ju pogosto razumejo zelo dramatično. Ne govorimo o kliničnih ravneh teh lastnosti," pravi in dodaja, da gre za osebnostne dimenzije, ki jih merimo na spektru, pri čemer večina ljudi v določeni meri izraža elemente teh lastnosti.
Vir: CBC.ca
