France in Julija: smo bili ves čas v zmoti glede Prešernove muze? Tega ne ve niti večina Ljubljančanov

Julija Primic se je leta 1816 rodila v hiši na vogalu današnje Stritarjeve ulice in ljubljanskega Mestnega trga  (pozneje Krisperjeva hiša). Bila je drugorojeni otrok premožnega trgovca Antona Primica in njegove žene Julijane Hartl, po smrti brata Janeza pa je veljala za eno najbogatejših dedinj v mestu. 

Se je usodno srečanje s Prešernom res zgodilo?

Med številnimi snubci je oko na komaj 16-letno Ljubljančanko vrgel tudi 33-letni odvetnik in osrednji kranjski pesnik iz Vrbe, ki je v tem času že slovel po svojem pesnjenju. Pesnikovo srce naj bi se po znani in splošno razširjeni zgodbi za Julijo Primic vnelo v Trnovem oziroma v trnovski cerkvi, omenjena sta tudi natančen dan in celo ura njunega prvega srečanja.

Po mnenju literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča in še nekaterih drugih naj bi Prešeren Julijo v trnovski cerkvi prvič srečal leta 1833, in sicer ob deseti uri na veliko soboto. Šlo naj bi za ljubezen na prvi pogled, a le z njegove strani. Ni znano, da bi Julija in Prešeren takrat ali sploh kadarkoli spregovorila drug z drugim. 

Skrito dvorišče na Wolfovi  

A glede domnevnega prvega srečanja pesnika in njegove pesniške muze se pojavljajo tudi drugačna mnenja. Ta navajajo, da so bile Juliji posvečene že pesmi v Prešernovih Gazelah, ki so nastale leta 1832 - torej leto dni prej, preden naj bi se njune poti prekrižale v Trnovem. Sta se potemtakem srečala že prej?

Poleg trnovske je zaslediti še eno zanimivo in vznemirljivo zgodbo o tem, kako naj bi se spoznala pesnik in bogata ljubljanska naslednica. Ta je povezana s poznejšim Julijinim domom na naslovu Wolfova ulica 4. 

Ta zgodba gre takole. Na notranjem dvorišču veličastne stavbe na današnji Wolfovi 4, ki je bila zgrajena leta 1775, naj bi se v tridesetih letih 19. stoletja v gostilni Pri belem volku srečevali in družili Prešeren in njegovi prijatelji. Tu naj bi pogosto popivali in razpravljali o literaturi in stanju razdeljene domovine. In prav s tega vrta naj bi France prvič uzrl Julijo na oknu njene spalnice.

Marsikdo bi ob tem seveda pripomnil, da je vsaka podobnost s Shakespearovima Romeom in Julijo seveda čisto naključna.

Julijina palača in družabni vrt

Stavba na Wolfovi 4, v kateri je Julija živela v svoji mladosti, je pozneje preživela veliki ljubljanski potres, ki je mesto stresel na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895. Na njenem zunanjem pročelju stoji spominska plošča, posvečena Juliji in s katere se gledata s pesnikom oziroma njegovim spomenikom na bližnjem trgu, poimenovanem po njem.

Ker naj bi Prešeren z notranjega dvorišča, kjer je bilo okno njene spalnice, prvič uzrl Julijin obraz, so hišo poimenovali Julijina palača. Danes se na dvorišču pod Julijinim oknom nahaja priljubljeni ljubljanski lokal Vrt beli volk, na enem od notranjih zidov, ki ga obdaja, pa lahko najdemo še eno spominsko ploščo, posvečeno Juliji Primic.

Obisk skritega ljubljanskega dvorišča je sploh za bolj romantične duše res svojevrstna izkušnja. Obenem pa nas v njem objame delček spokojnosti, ki še kako prav pride sredi dnevnega vrveža v prestolnici.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by VRT (@vrt_belivolk)