Amsterdam po pandemiji ne želi več privabljati turistov, ki iščejo samo divjo zabavo

7. 5. 2020, 11:09 | Prosti čas | Piše: D.H.

                            Amsterdam po pandemiji ne želi več privabljati turistov, ki iščejo samo divjo zabavo (foto: Profimedia) Profimedia

Amsterdam se po koncu pandemije ne želi ponovno nasičiti z milijoni turistov. Zato želijo uvesti spremembe, s katerimi bi, kot pravijo sami, pritegnili »pravega« turista – tistega, ki ga zanimajo znamenitosti in kultura, in ne tistega, ki pride v Amsterdam zgolj v iskanju drog in divje zabave.

V Amsterdamu živi 850.000 ljudi, vsako leto pa nizozemsko prestolnico obišče več kot 9 milijonov turistov. Številni meščani zato poudarjajo, da je življenje v mestu postalo nevzdržno. Kanali in ozke ulice so nagnetene s turisti, mestne četrti kolonizirajo podivjani obiskovalci, ki imajo le en cilj – pokaditi čim več marihuane in se čim bolj noro zabavati.

Covid-19 je to stanje zdaj resetiral. Turistov ni več, Amsterdam je spet pripadel ljudem, ki tam živijo. A čeprav danes tamkajšnji prebivalci uživajo na praznih ulicah, mesto obenem ugotavlja, kako zelo je v resnici odvisno od turizma. Zaradi 7-odstotne turistične takse, najvišje med vsemi evropskimi mesti, in lanskega dodatka k tej taksi v višini 3 evre na vsako noč, ki jo obiskovalec preživi v mestu, je Amsterdam samo iz turizma letno beležil okoli 190 milijonov evrov prihodkov.

V času koronavirusa je priljubljeno evropsko mesto tako ugotovilo, da se v resnici ne želijo znebiti turistov, želijo le izkoristiti priložnost, zmanjšati količino turistov, ki iščejo le zabavo, in promovirati Amsterdam 'pravim' turistom. Kot pravijo sami, se želijo distancirati predvsem od podivjane mladine, ki jih obiskuje zaradi drog in zabav. »Ne želimo povratek pretiranega turizma,« je za lokalni časnik Het Parool povedala Geerte Udo, direktorica organizacije Amsterdam&partners, ki skupaj z mestnim svetom skrbi za promocijo mesta. »Izkoristiti moramo ta moment. Resnično upam, da se bo po koncu krize surovo potrošništvo umaknilo iz turizma.«

Prvi korak je mestni svet dosegel s prepovedjo oddajanja apartmajev v turistične namene v določenih predelih strogega centra, med drugim tudi v četrti rdečih luči. Podobne ukrepe uvajajo še v Barceloni, Milanu in Parizu. In medtem ko so meščani pozdravili trenutni Amsterdam, ki ne ječi pod težo več milijonov turistov, se številni obenem sprašujejo, ali bo predvidene spremembe sploh mogoče vpeljati.

Da rešitev ni tako enostavna, se je pokazalo že pred časom, ko je mestni svet poskušal ustaviti rast ponudnikov hitre hrane in turističnih spominkov, ki so začeli zajedati vse kotičke mestnega jedra. Prepovedi, ki so jih hoteli uvesti, sodišča niso odobrila. Preveč ljudi je imelo svoj denar naložen v Amsterdam, kakršnega poznamo že vrsto let. Bitka bo tako v prihodnje še težja, saj se je z oddajo apartmajev za turistične namene ogromno rezidentov, ki bi lahko podprli te ukrepe, že izselilo iz mesta.

Dejstvo je, da tudi s hitrim sprejemanjem novih odlokov in zakonov, obstoječih turističnih ponudnikov ne morejo kar čez noč zapreti in tako ukiniti na tisoče služb. Zato so predlogi za trajnostni turizem v Amsterdamu zdaj zelo drugačni.

Ideja ni, da se spremeni Amsterdam, ampak vizija Amsterdama.

Za izhodiščno razmišljanje so se vprašali, zakaj je Amsterdam v resnici postal tako priljubljen. Razloge so strnili v sledeč nabor: poceni leti, vedno večja blaginja, dostopne nastanitve in enostaven dostop do interneta. Ideja za prihodnost je, da mesto fundamentalno spremeni podobo, ki jo ima o samem sebi. In da se pri tem uči iz preteklih napak. Ko bo mesto prevzelo novo, trajnejšo, zrelejšo identiteto, pa bo to – tako vsaj računajo – pritegnilo tudi tiste 'prave' turiste.