Biblos te dni beleži nenehno rast, na voljo tudi najnovejše e-knjige!

Beletrinin aprilski izbor

8. 4. 2020, 16:14 | Prosti čas

                            Biblos te dni beleži nenehno rast, na voljo tudi najnovejše e-knjige! (foto: profimedia) profimedia

Spletna knjižnica in knjigarna Biblos je trenutno edini prostor, v katerem lahko bralci in uporabniki slovenskih knjižnic, ne glede na starost, oddaljenost in bralno sposobnost, kadarkoli in od koderkoli ohranjajo stik s knjigami.

Trenutno jih je na Biblosu na voljo več kot 3900. V marcu 2020 si je 23.000 registriranih uporabnikov izposodilo več kot 34.600 e-knjig, obe številki pa nenehno rasteta.

Nove e-knjige še pred izidom tiskane izdaje

Tudi pri Beletrini so se prilagodili novonastalemu položaju, ko so zaradi epidemije knjižnice in knjigarne po vsej Sloveniji zaprle svoja vrata.

Tako so bralcem prvič v zgodovini založbe nove izdaje knjig najprej ponudili v elektronski obliki na portalu Biblos, šele nato so na trg poslali tiskane knjige.

Zavedajo se namreč, da sta se tudi branje knjig in kulturno življenje nasploh v teh časih preselila na splet in da bodo digitalni svetovi od zdaj v naših življenjih igrali še večjo vlogo, kot so si upali predstavljati pred krizo.

7 novosti, ki so že dostopne na spletu
 
  • Pomladno bero dobrega čtiva bo obogatilo kar sedem knjig, ki tako ali drugače opisujejo viharna življenja in življenja sredi viharjev.

Po kritiško dobro sprejeti in nagrajeni zbirki kratkih zgodb Razvezani avtorice Ane Schnabl je pred nami njen romaneskni prvenec Mojstrovina. Gre za psihološki roman, v katerem se prešuštniški ljubezenski odnos med urednico Ano in pisateljem Adamom odvija v času razkroja Jugoslavije med letoma 1985 in 1986. Ana je mesto urednice dobila že zelo mlada v zameno za sodelovanje z oblastmi, med drugim bi morala poročati tudi o Adamu, sicer profesorju književnosti in enem izmed Novorevijašev, a se med urejanjem njegove knjige Mojstrovina zapleteta v afero. Vendar ljubezenska zgodba ni bila središče pisateljičinega zanimanja, kot pojasnjuje, jo je bolj pritegnilo, »na kakšen način se ljudje srečujemo s samimi seboj in s svojo usodo, pa tudi to, kako ta srečevanja prenašamo, če jih seveda sploh znamo prenesti.« Roman, ki raziskuje proces osvobajanja od moralnih norm, pa na zadnjih straneh prinaša tudi nepričakovan zasuk.
 
Drzen in svež prvenec Goroslava Vukšića - Goga z naslovom Norci pomorci je potopis odraščanja na morju. Govori o »ljudeh, ki so dovolj nori, da plujejo. To počnejo leta, desetletja, mnogi do svojega konca. Ker sem mladost tudi sam preživel na čezoceankah s to posebno človeško vrsto, je po moje prav, da sem napisal resnico o teh možeh,« je povedal avtor, ki je že vse življenje povezan s pomorskim življenjem. Protagonista romana sta neimenovana kadeta vajenca na ladji, med katerima se v ekstremnih razmerah splete globoko prijateljstvo. Brutalno neposredna pripoved je ob vseh ekscesih, pustolovščinah in viharjih, ki jih morata prestati, zgodba o času, ki ga več ni. »Veliko zgodb zaide z ladje med kopenske podgane. Nekatere so resnične, druge izmišljene. A iz izkušenj vem, da so tiste najbolj neverjetne najbližje resnici,« še poudarja pisatelj Goroslav Vukšić – Gogo, medtem ko avtor spremne besede dr. Igor Saksida o knjigi pravi: »Norci pomorci niso tunin namaz, so globokomorska ribja pošast, zato lahko med branjem upravičeno pričakujete, da se vam bo v grlu zataknila kaka nenavadno ostra ribja koščica.«
 
V novem slovenskem prevodu je po letu 1977 ponovno izšel eden najlepših romanov Nobelovca Petra Handkeja, Žalost onkraj sanj. Handke je začel roman pisati takoj po maminem samomoru in v tej »drobni, a briljantni in do bolečine empatični pripovedi,« kot jo je označila prevajalka in avtorica spremne besede dr. Amalija Maček, se ne ukvarja samo z življenjem svoje matere in njunim odnosom, temveč problematizira vlogo žensk pred in med drugo svetovno vojno. Govori o njihovi ujetosti, izključenosti iz družbenega dogajanja in omejitvah v izobraževanju. Zato njegova mati pred bralčevimi očmi »zaživi z vsemi svojimi mladostnimi sanjami, petjem, plesom, pa tudi z vso svojo trmo in neupogljivostjo, z vsem trpljenjem v okolju in času, ki ženskam nista dopuščala osebne svobode, kaj šele romantike.« Močno in ganljivo.
 
Mojster poezije v prozi Andrej Brvar se tokrat predstavlja z že deseto pesniško zbirko, pomenljivo naslovljeno Fusnote. Gre za »zbir fragmentov, ki, iztrgani iz svojih avtohtonih kontekstov, eksplodirajo v ognjemet intenzivnih poetičnih asociacij,« kot je v spremni besedi zapisala Miljana Cunta. Več kot tristo petdeset pesniških okruškov oziroma »fusnot« je razporejenih v štiri cikle, ki naslavljajo štiri letne čase, iz njih pa veje Brvarjev neusahljivi vitalizem. Brvar si vzame čas, da s svojim pesniškim očesom opazi tudi najbolj vsakdanje stvari, ki skozi hudomušen, vesel in pozitiven ton zaživijo s posebno pesniško magijo in brezčasnostjo.
 
Dževad Karahasan se v drugi knjigi trilogije o Omarju Hajamu z naslovom Tolažba nočnega neba podaja v zrelo dobo in vrhunec uspeha slavnega srednjeveškega perzijskega matematika, astronoma, filozofa in pesnika. V prvem delu, romanu Seme smrti, ki je v slovenščini izšel leta 2018, je prikazal njegovo mladost. Obe deli je prevedla Jana Unuk, skupaj s tretjo knjigo pa tvorijo monumentalno literarizirano biografijo, ki še posebej zaživi zaradi Karahasanovega prepoznavnega sloga.
 
Biografski roman Eden izmed nas Snežane Brumec govori o enem izmed prvih slovenskih letalcev, vojaškem pilotu Alojziju Knapu (1904–1933), ki je obenem tudi avtoričin prastric. Pomembna dimenzija kratkega romana o (pre)kratkem življenju, polnem strasti do letalstva, ki je nastal tudi na podlagi njegovih dnevniških zapisov, pa je ljubezenska zgodba med pripadnikoma različnih družbenih skupin. Ta je sicer že na začetku obsojena na neuspeh, a ni zato nič manj čutna in usodna.
 
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala s kronološkim potekom življenja neke osebnosti, temveč je bolj strokovno delo, ki razčlenjuje različne Konfucijeve vloge (Konfucij kot človek, kot poslovnež, kot gospodarstvenik, kot filozof itd.). S pomočjo izbranega pristopa je vidno, na kaj vse je mislec vplival ne samo na Kitajskem, temveč na celem azijskem kontinentu. Schuman ga razkriva tudi kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost, in pokaže, kako drugače so ga interpretirali po njegovi smrti.

Vabljeni skratka na Biblios in k branju Beletrininih novosti!