Cerkniškemu jezeru bi radi vrnili nekdanjo podobo

Učna pot Drvošec

21. 8. 2020, 10:13 | Prosti čas | Vir: STA

                            Cerkniškemu jezeru bi radi vrnili nekdanjo podobo (foto: profimedia) profimedia

Cerkniško jezero, ki se ponaša z izjemno biotsko pestrostjo, zdaj vabi tudi z učno potjo Drvošec. Ta 3,7 kilometra dolga pot, ki jo bodo slovesno odprli danes, poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok, večinoma pa poteka skozi gozd.

Pot skozi neokrnjeno naravo Cerkniškega jezera popestrijo številne informacijske ali didaktične točke, ponuja pa tudi razglede z opazovalnic Kuharca, Klejni vrh in Otočec, so zapisali v Notranjskem regijskem parku, ki ga je leta 2002 z namenom ohranjanja, varovanja in raziskovanja naravne in kulturne vrednote tega območja ustanovila Občina Cerknica.

Učno pot bodo danes slovesno odprli minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, župan Cerknice Marko Rupar in direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

Kot je za STA pojasnil Podjed, je ta učna pot del obsežne infrastrukture, ki jo park gradi zadnja leta z namenom, da obiskovalce preusmeri od naravovarstveno najbolj občutljivih predelov.

"Občino Cerknica in Notranjski park želimo uvrstiti na seznam globalno prepoznavnih naravnih parkov. Nazaj tja, kamor ga je že ponesla Valvasorjeva Slava. To je park brez gneč in z nedotaknjeno naravo, kjer ustvarjalni domačini butični turizem z delom uvrščajo med ključne gospodarske panoge v regiji," je poudaril.

Da delajo v pravo smer, po Podjedovih besedah kaže letošnji rekordni obisk, ki je delno tudi posledica epidemije covida-19. "Nas pa izjemno veseli, da imamo bistveno več domačih gostov. To pomeni, da smo Slovenci Notranjsko prepoznali kot destinacijo, kakršno želimo predstaviti: varno, naravno in trajnostno," je poudaril.

V Notranjskem regijskem parku so zagnali tudi projekt za povrnitev nekdanje podobe Cerkniškega jezera, s čimer se bo danes seznanil tudi minister Vizjak.

Na jezeru je bilo namreč v preteklosti več poskusov izsuševanja, pa potem spet ojezeritve, po Podjedovih pojasnilih so se pojavljale celo ideje o hidroelektrarnah. Eden od posegov je bila tudi izravnava okljukov glavnega vodotoka na Cerkniškem jezeru - Stržena, s čimer so želeli doseči, da bi voda čim hitreje odtekala, zemlja pa bi bila uporabna za kmetijske površine.

"Naš park danes tam, kjer so bili izvedeni najekstremnejši posegi v osuševanje jezera, vzpostavlja prvotno stanje, pred temi posegi - želimo obnoviti, renaturizirati to območje. S tem bomo podaljšali ta vodotok in na ta način omogočili divjim prebivalcem jezera, rastlinam, ribam, ptičem ter ostalim vodnim in obrežnim organizmom več prostora za življenje in vzgojo mladičev," je še povedal Podjed.

Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli devet mesecev na leto. Običajno se voda razlije po površini okoli 20 kvadratnih kilometrov, ko pa je vode največ, površina jezera meri skoraj 30 kvadratnih kilometrov. Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji, piše na spletni strani Notranjskega regijskega parka.

Cerkniško jezero, ki ima bogat rastlinski svet, med njimi tudi sedem vrst orhidej in tri vrste mesojedih rastlin, je skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče - ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za Natura 2000 območje.

Na Cerkniškem jezeru so doslej opazili več kot 270 vrst ptic in 45 vrst sesalcev, kar je polovico vseh evropskih ptic in sesalcev, 125 vrst dnevnih metuljev ali slabo tretjino vseh evropskih vrst, tam se mresti tudi 15 vrst dvoživk, kar je po pojasnilih parka skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk.