Čudovita jezera in ribniki po Sloveniji, kjer pozimi srečate drsalce (in kako varno na led)

15. 1. 2020, 15:54 | Prosti čas | Piše: F. M.
Čudovita jezera in ribniki po Sloveniji, kjer pozimi srečate drsalce (in kako varno na led) (foto: Unsplash) Unsplash

Čeprav snega v nižinah še kar nismo dočakali, so temperature prav zimske. Družbena omrežja so že preplavile fotografije drsalcev na naravnih drsališčih, ki jih imamo v Sloveniji kar nekaj. Kje najdete najlepša in na kaj morate biti pozorni, preden stopite na led?

Poleg imenitnih fotografij čudovitih divjih drsališč po Sloveniji, ki smo jih te dni ujeli na družbenih omrežjih, je zakrožila tudi objava Triglavskega narodnega parka.

Ta oznanja, da na visokogorskih jezerih znotraj prvega in drugega varstvenega območja narodnega parka (vsa jezera v Dolini Triglavskih jezer, Krnsko jezero, Dupeljsko jezero, Kriška jezera, Jezero v Lužnici, Jezero na Planini pri jezeru) drsanje ni dopustno.

Za vsa visokogorska jezera v TNP namreč velja splošna prepoved izvajanja vseh rekreacijskih dejavnosti, z namenom, da se izključi kakršenkoli vpliv na te izredno pomembne in občutljive ekosisteme. Drsanje je na primer dopustno na Bohinjskem jezeru, ki pa redko zamrzne. Ko zamrzne Blejsko jezero, pa lahko do otoka kar pridrsate – ali se sprehodite. Trenutno je zima za to še premila.

Zakon sicer omogoča, da lokalna skupnost na drugih zaledenelih vodnih površinah dovoli hojo, drsanje ali druge dejavnosti na ledu, toda le v času, ko je zaledenela površina varna. Kdaj je ta varna, ugotavlja pristojna oseba, so na svoji spletni strani zapisali na policiji.

Da pa bo drsanje predvsem varno in tudi prijetno za vse, velja opozoriti na spoštovanje določenih pravil.       

Prvo pravilo: nesreča ne počiva, preverite debelino le du! 

Tako kot se je poleti pred skokom v vodo pomembno prepričati o njeni globini, se je pozimi pametno pred stopanjem na led pozanimati o njegovi trdnosti. Uprava RS za zaščito in reševanje je ob tej priložnosti izdala napotke za varno gibanje po zaledenelih vodnih površinah.

Zavedati se moramo, da na ledu ni stoodstotne varnosti, na divjih drsališčih pa se zabavamo na lastno odgovornost.

Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.

Debelino ledu lahko ocenimo ali natančno izmerimo. Če po ledu močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen. Natančnejšo meritev opravimo tako, da izžagamo kos ledu, izmerimo debelino ter pregledamo sestavo ledene kocke. Meritve opravimo na več mestih, odvisno od posebnosti terena. 

Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost. Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati, pišejo na Upravi RS za zaščito in reševanje. 

Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalecev in posameznih sprehajalcev.

Primer: Za površino 200 m2 ledu, ki je debel 10 cm, je dopustna obremenitev 22 oseb, težkih po 75 kg, ki stojijo na razdalji treh metrov. 

Zbrali smo nekaj priljubljenih divjih drsališč po Sloveniji, kjer boste srečali drsalce takoj, ko je debelina ledu varna za obtežitev. Glede na vremenske spremembe se ta spreminja z vsakim dnem, zato se pred obiskom vsekakor pozanimajte o primernosti debeline ledu, saj je drsanje tudi na teh omejeno na lastno odgovornost.

Grad Snežnik

Grad Snežnik je eden redkih gradov v Sloveniji, ki se ponaša z originalno opremo. Sprehodite se lahko skozi štiri grajske etaže in kostanjev drevored pred njim. Te dni pa je privlačen tudi zaradi zamrznjenega travnika, naravnega drsališča za gradom. Če načrtujete celodnevni izlet, je v bližini tudi Križna jama ter kup pohodniških poti – na primer Krpanova pot.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Iztok Medja (@iztok_medja) on

Rakitna 

Med drsalci zelo priljubljeno je tudi jezero na Rakitni, ki se pozimi prelevi v zabaviščno točko ljubiteljev zimskih radosti. Ob jezeru je tudi izhodišče za krožno sprehajalno pot med slikovitim naseljem počitniških hišic. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 🍭ᔕᗯEETEᔕT ᗪᗩᑌGᕼTEᖇ ᑎᗩOᗰI ➀🎂🍭 (@_fashion_guru_1oak_) on

Bajer Čukova jama

Čukova jama je eno izmed treh jezer, ki tvorijo Bobovška jezera blizu kraja Bobovek na Gorenjskem. Največje, severno ležeče jezero je Krokodilnica, južno se imenuje Čukova jama, zahodno in hkrati najmanjše pa Ledvička. Tako je, Čukova jama ni jama, ampak bajer! Ko pozimi zamrzne, pa postane priljubljena točka za drsalce. Seveda tudi tu drsate na lastno odgovornost.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Sekirica na ledu opravlja dve nalogi. . Prva: Preveriš debelino in kvaliteto ledu. Ne želiš plavati, kajne? Za to je super imeti nekdanjega vojaka, ki pozna naravne zakonitosti terena. 🙂 . Druga: Čistiš stvari, ki so plavale v vodi in tam zamrznile ali stvari, ki so jih ljudje nametali na led, ker jim je bilo pač fino opazovati kamenčke, ki drsijo po ledeni površini. Te stvari znajo biti fajn nevarne, da se drsalka spotakne ob njih in človek v elegantnem loku poleti čez. #pazimonase #pazimonadruge . OPOMBA: Ljudje, ki ne drsate, ne mečite kamenja in vej (ali opek) na led, ker to drsalce zelo ovira pri zimskih radostih. Prosim, naučite tudi svoje otroke, da naj, četudi jim je nadvse zabavno, ne počnejo tega. Hvala za razumevanje. ⛸️ . . . . . . . #iceskating #cleaning #ice #winter #joy #fun #nature #winterphotography #igslovenia #ifeelslovenia #home #kranj

A post shared by Sara Aranel (@aranelsara) on

Phliški bajer

Blizu zaselka Potok, ki leži v severnem delu Šinkovega Turna, se nahaja bajer, ki je nastal na nekdanjem glinokopu. Domačini mu rečejo kar bajer, sicer pa ima tudi imeni Koseški ali Phliški bajer. Danes je poznan predvsem ribičem, pozimi, ko voda zamrzne, pa pritegne tudi veliko drsalcev. Mimo njega vodi tudi pot do Mengeške koče.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Study in Slovenia (@studyinslovenia) on

Koseški bajer 

Koseški bajer je umetno jezerce na obrobju Ljubljane, ki je nastalo na nekdanjem izkopu gline. Bajer vsako zimo privabi številne domačine in obiskovalce, nekateri se po njem podajo z drsalkami, drugi kar v čevljih. Ko je ploskev dovolj varna, je na bajerju zelo živahno, med zimskimi radostmi pa je tudi hokej na ledu. Ob bajerju so sicer številne klopi, tudi kavarne, telovadne naprave in otroško igrišče. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Tjaša Gale Oberč (@tjasagale) on

A tudi tu nesreče ne počivajo. Led na Koseškem bajerju je pred tremi leti popustil pod nogami starejšega meščana, leto pred tem pa so v vodo padli starejši moški in ženska z dveletnim otrokom. Zato previdnost ni odveč! 

Cerkniško jezero 

Cerkniško jezero je bilo pozimi, ko ga prekrije ledena ploskev, od nekdaj priljubljena destinacije za drsalce. Slovi celo kot eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Ko je polno, pa velja tudi za največje jezero v Sloveniji. V suhem delu leta jezero izgine, sicer pa ga tam najdete okoli devet mesecev na leto. A pozor. Zaradi posebnosti presihajočega jezera, voda pod ledom lahko hitro presahne, zato je tveganje za nesreče tu še večje kot sicer. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Visit Postojna (@visit_postojna) on

Iz navedenih razlogov Občina Cerknica in Notranjski park ne dovoljujeta hoje, drsanja in drugih aktivnosti na ledu oziroma uporabniki to izvajajo na lastno odgovornost. Preden torej stopite na led, upoštevajte zgornja navodila za varno gibanje po zaledenelih vodnih površinah, predvsem pa na ploskev nikoli ne hodite povsem sami. 

Če ploskev ni zanesljiva, je okoli Cerkniškega jezera kup zanimivih aktivnosti, ki bodo popestrile vaš izlet. 

Bloško jezero 

Bloško jezero je umetnega izvora, nastalo je z zajezitvijo potoka. Pozimi, kadar njegova gladina zamrzne, pa privablja tudi navdušene drsalce. Izlet lahko podaljšate tudi v tamkajšnjem glampingu, okoli jezera pa vas pozdravlja tudi kup zanimivih lesenih skulptur. 

Jezero Jasna

Obisk Kranjske Gore lahko začinite s sprehodom do čudovitih turkiznih Zelencev ali pa se podate do drsališča z najlepšo panoramo pri umetnem jezeru Jasna, ki pozimi služi kot naravno drsališče – za drsanje bodo morale temperature najprej še malo nižje. Ta vas pričaka pred začetkom prvih zavojev ceste na Vršič, od tod pa se odpira razgled na čudovite Julijske Alpe v ozadju in ponosnega bronastega kozoroga. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Ana Bucik (@anabucik) on

Planšarsko jezero 

Planšarsko jezero na Zgornjem Jezerskem se, ko zamrzne, prav tako rado prelevi v drsališče in tudi to ima imeniten razgled na vršace. Trenutno je za to še pretoplo. Dokler se temperature ne spustijo dovolj nizko, da bi omogočale drsanje po jezeru, lahko zadrsate po umetnem drsališču pri parkirišču.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri