Divje rastline v jedeh (tudi piščančji srčki s trobenticami po receptu Alenke Rozman)

Narava v kuhinji

10. 3. 2021, 12:00 | Prosti čas

                            Divje rastline v jedeh (tudi piščančji srčki s trobenticami po receptu Alenke Rozman) (foto: profimedia) profimedia

»Kdo ne pozna pomladnega regrata v solati? In prav gotovo je vsak med nami vsaj enkrat v življenju jedel koprivno ’špinačo’ ali juho. Divje rastline so v slovenski kuhinji zares zelo dobro ukoreninjene in marsikdo si jih tu in tam privošči na krožniku.«

Pri Rozmanovih pa je malo drugače. Oni divje rastline v kuhinji uporabljajo ves čas, največ zaslug za to pa ima soavtorica knjige, ki ji je usojeno postati uspešnica, Narava v kuhinji.

Navdušenje, s katerim je ’okužila’ vse okoli sebe, se je pri Alenki Rozman porodilo tako zaradi študija biologije kot njenega dela v Botaničnem vrtu. Zagotovo največji delež pa je pri tem vendarle imela njena mama, ki jo je od majhnega učila opazovati naravo.

Najprej je zelišča sušila predvsem za čaje, nato pa so jo začela zanimati še zdravilna zelišča, katerih učinke je nato lahko sproti preverjala, ko je hčerka Živa iz vrtca prinašala domov celo vrsto priložnosti za testiranje. »Od navadnega smrklja do bronhitisa – in vse to ob spremljavi glavobolov, vročine in prebavnih motenj.«

Nato je prišel dan, ko so divja zelišča našla pot še v vsakodnevno kuhinjo.

To je bil trenutek, ko je Alenka spoznala, da čaji niso več dovolj zanimivi.

»In skuhala sem špinačo iz regačice. Lovro in Živa najprej nista opazila nič nenavadnega. Pač špinača … Potem pa sem jima povedala, da jesta regačico in odziv je bil … no, nasprotno od navdušenja, bi rekla. Ampak ker sta že skoraj pojedla vso ’špinačo’, z okusom očitno ni bilo nič narobe, le z idejo sta se malo težje sprijaznila.«

In do sprijaznjenja je moralo priti, saj se je od takrat naprej na njihovih krožnikih skoraj vsak dan znašlo kaj sumljivega. »Trpotec v juhi, regrat namesto blitve v krompirju in dobra misel iz gozda namesto iz trgovine na pici.«

Edina omejitev, ki se je pri kuhinji še danes držijo vsi Rozmani, je bila, da nikoli ne tvegajo. Nabirajo, kuhajo in uživajo zgolj tisto, kar poznajo.

Recept za MAREC: Piščančji srčki s trobenticami

Sestavine: piščančji srčki (200 g na osebo), svinjska mast, listi trobentic, mešanica začimb za kari

Najprej pripravi trobentice. Če so lepo nabrane, jih samo operi z vodo in nareži na trakce. Če sti je pri nabiranju mudilo in imaš v vrečki zmešnjavo lepih listov, cvetov, suhega listja in mravelj … pa se čiščenja loti lepo počasi.

Piščančje srčke nareži na kolobarje. Pripravi ponev, ki je primerna za visoke temperature (ne teflonska). Prižgi na največji plamen in dodaj žlico masti. Počakaj, da se res dobro segreje, potem pa stresi vanjo narezane srčke. Intenzivno mešaj kakšne tri minute, potem pa soli in izdatno posuj z mešanico začimb za kari. Mešaj še kakšno minuto, nato odstavi. Dodaj narezane liste trobentic in dobro premešaj, vendar ne kuhaj več. Listi so nežni in zmehčali se bodo že od toplote, ki je še v ponvi. Pa je pripravljeno.

Trobentica spada med jegliče, teh pa v Sloveniji raste kar deset vrst in nekatere so zavarovane (trobentica ni). Čeprav je najbolj zdravilen pomladanski jeglič, saj iz njega izdelujejo sirup za izkašljevanje, premore tudi trobentica enake snovi (saponine). Največ zdravilnih lastnin je v koreniki, a jih premorejo tudi listi in cvetovi, ki so poleg tega okusnejši.
Zdravje iz (divje) narave

»Že Hipokrat, antični grški zdravnik je vedel, kako pomembno hrana vpliva na zdravje, in miniti sta morali dobri dve tisočletji, industrijska revolucija, preboj medicine in razcvet farmacevtske industrije, da smo se tega začeli zavedati tudi sami,« v predgovoru h knjigi Narava na krožniku, ki sta jo podpisala Alenka in Lovro Rozman zapiše dr. Jasna Lojk, ki pozdravlja vse številčnejša pričevanja ljudi, ki jim je s spremembo prehrane uspelo pozdraviti to ali ono bolezen, nad katero je obupala tudi uradna medicina.

»... zadnja leta na pomen hrane na zdravje in počutje kaže tudi vse več znanstvenih raziskav,« še ve povedati. »Zeli, cvetovi in plodovi, ki jih lahko sami naberemo v naravi, ne le izboljšajo, temveč s svojimi zdravilnimi učinkovinami pomagajo našemu telesu vzdrževati ravnovesje.«

Ker je ob vsem tem rastlinsko bogastvo Slovenije tudi zares izjemno, divje rastline so od nekdaj del naše kulinarike, ne dvomimo, da bo knjiga Narava v kuhinji našla pot v marsikateri slovenski dom.

In naj vas povedano ne zavede. To namreč ni običajna kuharska knjiga, trdi Alenka Rozman.

»V kuharski knjigi so recepti zloženi po vrsti, količine so strogo odmerjene in postopki so točno določeni. Imam jih en kup, ampak v naši kuhinji ni takega šolskega reda kot v kuharskih knjigah in za povrhu se nam ponavadi mudi. In še pomembneje je, tu ustvarjamo vsi trije, jaz, Lovro in najina Živa – včasih skupaj, včasih v paru in včasih vsak sam. Naša kuhinja je prostor za druženje, skupne pacarije in glasne prepire. V naši kuhinji je veliko prostora za improvizacijo, ideje in ustvarjalnost. Zato to nikakor ni kuharska knjiga. Ampak kljub temu večinoma skuhamo zelo slastne jedi, ki vsebujejo koščke narave.«

Velika lična knjiga je opremljena s čudovitimi fotografijami, ki jih je tekom let posnel Lovro Rozman.

»Vsaka rožica namreč cveti ob svojem času in vsako leto nikakor ne uspemo nabrati vseh. Kaj šele, da bi vse fotografirali! Ampak na srečo se narava ponavlja kot koledar in vsako leto vsaka rožica cveti skoraj ob enakem času,« še piše Alenka in tako razloži, zakaj so recepti v knjigi zloženi dnevniško, t.j. po mesecih, v katerih brstijo, cvetijo in plodijo za jed potrebne ’rožice’.

Priporočamo!
  • »To je knjiga o naravi v naši kuhinji. Naj vam bo v navdih, da kakšen košček narave prinesete tudi v svojo.« - Alenka in Lovro Rozman

Simpatični dnevniški zapisi v knjigi vam bodo pomagali spremljati, kdaj raste katera »rožica«, za kaj je dobra in kje jo najdete. V receptih pa izveste, kako si z njo popestrite jedilnik in pripravite na primer: ribone s potrošnikom, ajdove štruklje z vijolico in kokosove valentinčke z jelšo, namesto običajne kave skuhate želodovo, iz šipka in vrbe pripravite liker … Tu se ustvarjanje še ne konča, divje rastline so lahko tudi del domače kozmetike.

Knjigo lahko virtualno prelistate na spletni povezavi Narava v kuhinji.