Festival slovenskega filma v 23. izdaji nekoliko okrnjen zaradi zastale produkcije

29. 9. 2020, 15:39 | Prosti čas | Vir: STA

                            Festival slovenskega filma v 23. izdaji nekoliko okrnjen zaradi zastale produkcije (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Festival slovenskega filma bo v 23. izdaji, ki bo potekala med 6. in 11. oktobrom v Ljubljani in na spletu, v primerjavi s preteklimi leti nekoliko okrnjen predvsem v tekmovalnem programu celovečernih filmov. Razlog se skriva v zastali produkciji, ki je posledica koronavirusa in težav s financiranjem. Bo pa leto obeležil s posebnim koronaprogramom.

Pregled slovenske filmske produkcije, ki je poslanstvo festivala (FSF), poteka pod okriljem Slovenskega filmskega centra (SFC), ki se je v koronavirusnem letu znašel v položaju, da še ni uspel počrpati sredstev, ki mu jih za film namenja država. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Nataša Bučar, so naleteli na birokratske ovire, saj se je v odločanje o denarju, ki ga prejmejo z ministrstva za kulturo, vključila tudi vlada.

Od približno štirih milijonov evrov, ki jih dobijo od ministrstva, so zaenkrat počrpali približno 800.000 evrov, odlaganje soglasja o sredstvih pa so razumeli v smislu, da čakajo na rebalans letošnjega proračuna. Ker je bil ta nedavno sprejet, direktorica SFC pričakuje, da bo vlada dokumente ministrstva potrdila v kratkem. Pretežni del filmskih delavcev namreč po njenih besedah trenutno ni plačan, ker SFC ne more izvajati plačil.

Ob kontinuiteti filmske produkcije različnih žanrov in dolžin za FSF običajno pričakujejo od pet do sedem celovečernih igranih filmov, v letošnji izdaji bodo trije, ki so bili dokončani lani. V tekmovalnem programu se bo sicer za nacionalne filmske nagrade vesna potegovalo 51 filmov. Prijave so zaprli konec maja, prejeli pa so 161 filmov vseh kategorij in dolžin.

Morebitni pomislek o tem, ali se splača imeti festival, je njegova direktorica Jelka Stergel ovrgla z besedami, da SFC mora omogočiti njegovo izvedbo, ker je temu namenjen del programskih sredstev, ki jih dobi od države. Kot je poudarila, si želijo ohraniti kontinuiteto in vsem ustvarjalcem, ki so želeli prikazati svoje filme, omogočiti, da se predstavijo slovenski javnosti.

"Če se festival eno leto prekine iz kakršnih koli razlogov, ga je naslednje leto skoraj nemogoče organizirati, ker bi to pomenilo strašno selekcijo ali nepregledno množico filmov, ki bodo kar naenkrat dokončani," je povedala.

Spremenjeno razmerje med igranimi in dokumentarnimi celovečerci

Iz programa je izpostavila spremenjeno razmerje med igranimi in dokumentarnimi celovečerci, saj bodo poleg treh igranih prikazali štiri dokumentarce. Bodo pa po njenih besedah imeli večinoma zelo kakovostne manjšinske slovenske koprodukcije. Ob tem je še poudarila, da bi bil brez produkcije TV Slovenija letošnji FSF bistveno bolj okrnjen.

Zaradi trenutnih razmer bo FSF namesto v Portorožu potekal v Ljubljani in v hibridni obliki, deloma v živo in deloma na spletu. V primeru ponovnega zaprtja javnega življenja pa so pripravljeni, da ga v celoti preselijo na splet. Kot je povedala vodja projekta FSF Tjaša Smrekar, bo osrednje prizorišče kino Komuna, kjer bodo prikazovali filme iz tekmovalnega programa. Zaradi ukrepov bo sprejemal približno 120 gledalcev na projekcijo.

Predstavitve ustvarjalcev in strokovni program, v katerem bodo med drugim razpravljali o izzivih pri ustvarjanju dokumentarnih filmov in sodelovanjih z mednarodnimi partnerji, bodo v hotelu Slon in v prenosu prek festivalske spletne strani. Prek spleta bo dostopen tudi pregledni program filmov, ki ne tekmujejo za nagrade, prav tako retrospektiva filmov letošnjega Badjurovega nagrajenca Konija Steinbacherja.

V spremljevalnem delu na spletu bo na ogled tudi 13 t.i. koronafilmov, ki so nastali v karanteni. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad, o katerih bo odločala petčlanska žirija v sestavi Katja Colja, Siniša Gačić, Matic Majcen, Polona Petek in Maja Sever, pa bo v Unionski dvorani.