Jesenske barve stopnjujejo rdeče odtenke do trenutka, ko temperatura pade pod ledišče

Piše: Vid Legradić

28. 9. 2021, 08:43 | Prosti čas | Piše: Vid Legradić

                            Jesenske barve stopnjujejo rdeče odtenke do trenutka, ko temperatura pade pod ledišče (foto: profimedia) profimedia

Eden najlepših naravnih pojavov v jeseni je barvanje listov. S krajšanjem dni in padcem temperatur se se drevesa začnejo pripravljati na zimo. Zelenim listom, s pomočjo katerih si rastlina s pomočjo fotosinteze proizvaja hrano, se začne manjšati količina klorofila v listih. Ta nato razpade v paleto barvitih kemikalij in takrat dobimo barve. Ali ste vedeli, da so nekatere od teh kemikalij enake tistim, ki dajejo barvi korenju (betakaroteni) in rumenjakom?

V grški mitologiji se je jesen začela, ko je Had ugrabil Perzefono, ki je postala njegova žena in s tem kraljica podzemlja. V stiski je mati Perzefone, Demetra (boginja žetve), povzročila, da so vsi pridelki na Zemlji umrli. To je trajalo toliko časa, dokler se njena hči ni smela vrniti, kar je označilo pomlad.

Jesen je bolj barvita, če je bilo poletje lepo in razmeroma sušno. To pravilo velja tudi v septembru in oktobru oziroma vse dokler so listi na vejah. Suho vreme in sončna svetloba povzročata nastanek vedno večjih količin sladkorja v listih, kar posledično vodi do lepše jesensko obarvanih dreves. Včasih so posledice lepih barv povezane tudi s stresom rastline. Tako ali drugače se barvanje listov zmeraj ustavi z zmrzovanjem. Ko temperatura pade pod ledišče, se nastajanje rdečih pigmentov ustavi.

Kako sploh pridemo do rumenih, rjavih, rdečih in celo purpurnih listov? Verjeli ali ne, zelo enostavno.

S prihodom jesenskih vremenskih vzorcev se na peclju vsakega lista, prav tam, kjer le-ta raste z veje, začne oblikovati plast posebnih celic. Te zaprejo dotok vode in hranilnih snovi v list. Ta proces je sprva počasen, nato pa z napredovanjem jeseni poteka vse hitreje. Brez dotoka novih hranil, encimov in mineralov se količina klorofila v listu začne zmanjševati in na koncu razgrajevati. Z razgradnjo se razkrijejo skriti pigmenti rumenih snovi imenovaih ksantofili in oranžni beta-karoteni. Ti so v listu sicer prisotni že skozi vse leto, vendar so opazni šele z zmanjšanjem količine hranil v listu. Ko posebne celice na peclju na kocu popolnoma zaprejo dotok vode, se list posuši in odpade.

Nekaj razgrajenih snovi, aminokislin in mineralov se med barvanjem listov vseeno vrne v drevo. V koreninah, vejah, steblih in deblu ostanejo shranjene do naslednje pomladi, ko jih drevo ponovno uporabi oziroma potrebuje za svojo novo oživitev. Listi, ki padejo na tla in drevo pognojijo (bolje zapisano bi bilo, da drevo pognoji samo sebe) pa postanejo rjave barve. Ta odtenek za razliko od drugih ni posledica pigmenta. Rjavo barvo predstavljajo le posušene celične stene brez vsake vsebine.

Čeprav na prvi pogled ni vidno, imajo barve v jeseni tudi svoj namen.

Barve signalizirajo, sporočajo. Grm borovnice ima v jeseni čudovito rdečo barvo. Z njo pritegne ptice, ki se pogostijo še z zadnjimi plodovi leta in preko izločkov nevede raznesejo semena na druge lokacije. Tako se borovnica širi. Dokazano je bilo tudi, da se bodo med iskanjem prezimovališča nekateri zajedavci izognili tistim drevesom, ki so lepše obarvana. To je bilo dokazano na primeru prezimovanja listnih uši. Te nadležne živalce preživijo zimo v jajčecih, ki jih najraje pritrdijo na rastline, ki v jeseni niso rdeče ali intenzivno oranžno obarvane. Zato lahko trdimo, da je lepše obarvano drevo bolj odporno proti listnim ušem oziroma zajedavcem. Kakšna jablana raste na vašem vrtu? Stara sorta, ki je v jeseni praviloma lepo obarvana ali moderna sorta, ki ji odpadejo še zeleni listi?

Nekatere rastline so se kljub težjim pogojem pozimi odločile obdržati svoje liste ali iglice. Tega so zmožne zato, ker so njihove zelene tovarne hrane prevlekle z voskom in jih napolnile s sladkorji, ki preprečujejo zmrzovanje tkiv. Še dobro, kajti le kakšni bi bili prazniki brez zelenega božičnega drevesca?

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig