Koliko resnice je v stereotipu o tipičnem slovenskem nedeljskem kosilu

29. 8. 2021, 14:30 | Prosti čas | Vir: STA

                            Koliko resnice je v stereotipu o tipičnem slovenskem nedeljskem kosilu (foto: profimedia) profimedia

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) to poletje razbija stereotipa o prebivalcih Slovenije. Med drugim se sprašuje, ali drži, da klasično nedeljsko družinsko kosilo sestavljajo goveja juha, pečenka, praženi krompir in solata ter da iz jušnika zadiši točno ob dvanajstih. Stereotipa niso mogli potrditi.

Da je v nedeljo ura odbila dvanajst, je po podatkih Statističnega urada RS v letu 2018 v Sloveniji lahko nestrpno pričakovalo 577.544 družin. V njih je živelo malo manj kot 1,7 milijona prebivalcev ali 81 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Med družinami z otroki je bilo največ, 55 odstotkov, družin z enim otrokom, 36 odstotkov pa družin z dvema otrokoma. Družin z deset ali več otroki je bilo 15.

V letu 2020 je bilo med vsaj 16 let starimi osebami v Sloveniji 92 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec ob pijači ali na kosilu družile s prijatelji ali sorodniki.

Isto leto je vsak član gospodinjstva v Sloveniji doma porabil povprečno 14 kilogramov govejega mesa, 48 kilogramov krompirja in 11 kilogramov zelene solate. Kljub podatkom ni znano, kolikšne količine teh živil so bile porabljene za nedeljska kosila.

Kot navaja SURS tega, stereotipa ne morejo potrditi, saj raziskovanja o tem, kdaj prebivalci Slovenije kosijo in kako nestrpno čakajo na kosilo, še niso izvedli.