Kresnice - kaj imajo rade in kako jih prikličete na svoj vrt!

Žive lučke

28. 6. 2021, 08:07 | Prosti čas | Piše: Vid Legradić

                            Kresnice - kaj imajo rade in kako jih prikličete na svoj vrt! (foto: profimedia) profimedia

Te dni lahko opazujemo kresnice. Le košček neosvetljene narave je treba najti, še najbolje rob gozda ali nepokošen travnik in že lahko uživamo v magičnem plesu luči.

Kresnica je vrsta hrošča. Po svetu jih poznamo več kot 2000 vrst. Samo nekatere od teh svetijo, vsaka v svojem tonu. Naše kresnice svetijo rumeno, drugod po svetu pa lahko tudi oranžno ali celo zeleno. Svetlobo proizvajajo samci in samice. Slednje se raje držijo pri tleh, po zraku pa večinoma letajo samci, ki z utripajočo svetlobo poskušajo družice očarati. Včasih se zgodi, da se med seboj uskladijo in utripajo skupaj istočasno, kot kup rumenih semaforjev v noči. Zanimivo je, da sveti le odrasla žival. Tudi ličinke kresnic svetijo, sicer šibkeje kot odrasle, a vseeno. Te pred obdobjem odraslosti živijo pod zemljo ali v prhkem lesu in s svojo svetlobo odvračajo plenilce. Z njo v živalskem svetu sporočajo, da so neokusne. Ko so kresnice še ličinke, se pravi 'otroci', so mesojede. Hranijo se z majhnimi polži, ličinkami in drugim majhnim življem. Ko dosežejo odraslo fazo in vzletijo, postanejo vegetarijanke. Kot hroščki se hranijo izključno z nektarjem in cvetnim prahom.

Vsak od nas se razveseli, ko vidi v temi letečo kresnico. Če imamo vrt, teraso ali atrij lahko kresnice celo prikličemo k sebi. Da to naredimo, moramo vedeti, kaj imajo resnice rade.

Na vrtu posadimo medonosne rastline, ki imajo obliko cveta takšno, da lahko kresnice nanjo sedejo (poprova meta, baldrijan, hermelike, turški nagelj, potonika).

Ne kosimo trave. Kresnice čez dan počivajo v visoki travi in plevelu. Ker plevel sredi vrta ni zaželen, ga pustimo rasti nekaj ob njegovih robovih.

Za svoje sporazumevanje kresnice potrebujejo temo. Zato so na vrtovih njim prijazne rastline, ki blokirajo svetlobo; smreke, ciprese, pušpan, lovorikovec

Ohranimo star les. Ličinke kresnic živijo v lesu. Najraje imajo trohnečega, saj se v njem kot ličinke hranijo z manjšimi polži, črvički in podobnimi organizmi.

Ugašamo luči na vrtu in ponoči ne uporabljamo škropiv (vemo, da jih zaradi čebel ne uporabljamo podnevi. Zato se jim je v primeru kresnic najboljše izogniti).

Kresnice svetijo zaradi kemijske reakcije v njihovih telesih. Tej reakciji rečemo bioluminiscenca. Beseda je sestavljena iz grške besede bios - življenje in latinske lumen - svetloba. V primeru kresnic ta nastane tako, da kisik v njihovem telesu reagira s snovjo luciferin. Ta ob prisotnosti encimov oksidira oziroma 'zagori'. Nastaneta ogljikov dioksid (ki ga kresnica 'izdihne') in svetloba. Kresnica lahko nadzoruje dotok kisika v telo ter s tem prižiganje in ugašanje svoje lučke.

Ni pa kresnica edino živo bitje, ki proizvaja svetlobo. Takšnih bioluminiscenčnih bitji na svetu ni tako malo. V jamah Nove Zelandije visijo s stropov ličinke hroščev, ki jih imenujejo kar svetleči črvi. Ti svetijo v neonskih barvah in so prava turistična atrakcija (najbolj znane so jame Waitomo na Severnem otoku). Svetijo tudi globokomorske ribe. Ena od njih, globokomorska spaka, ima hrbtno plavut oblikovano v trnek. Na njegovem koncu je namesto vabe majhna lučka. Večni temi spaka z njo maha in lovi plen. Sveti lahko tudi morska gladina, če splet naključji sproži množenje bioluminiscentnih bakterij. Te zasvetijo ob spremembi okoliškega pritiska vode. Nenavaden pojav je možno videti tudi v Jadranskem morju.

Ljudje smo ponosni, ker znamo tudi mi proizvesti svetlobo. Z naprednimi tehnologijami smo prešli iz žarnic in žarilnih nitk na energetsko varčne led in laserske luči. Kljub napredku pa kresnicam žal nismo kos. Ne samo to, da so njihovi obročki obdani z zrcalnim tkivom, ki tako kot avtomobilska žarnica poveča svetilnost. Luč kresnic je tudi najbolj učinkovito svetilo na svetu, saj se skoraj sto odstotkov energije v kemični reakciji pretvori v svetlobo.

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig