Na božičnih sejmih po evropskih prestolnicah bo kmalu zadišalo po kuhanem vinu

Sejmi z dolgo tradicijo

24. 11. 2019, 13:37 | Prosti čas | Vir: STA
Na božičnih sejmih po evropskih prestolnicah bo kmalu zadišalo po kuhanem vinu (foto: profimedia) profimedia

V številnih evropskih mestih pred božičem, ponekod že novembra, zadiši po kuhanem vinu, po ulicah se razlegajo božične pesmi, ljudje pa na stojnicah kupujejo darila. Božični sejmi privabljajo obiskovalce od blizu in daleč, trgovci in gostinci si manejo roke. Zaradi terorističnih napadov v preteklosti bodo letos ponekod poostrili varnostne ukrepe.
 

Tradicija božičnih sejmov izvira iz poznega srednjega veka, ko so si ljudje na večinoma enodnevnih sejmih ob začetku najhladnejšega dela leta lahko priskrbeli meso in ozimnico. V 14. stoletju so na teh sejmih dovolili stojnice tudi nekaterim obrtnikom, kot so izdelovalci igrač ter košar in peki, ki so ponujali božična darila za otroke. Tedaj so že prodajali tudi pečen kostanj ter orehe in pražene mandlje.

Med najstarejšimi se omenja božični sejem na Dunaju. Vojvoda Albrecht I. je dunajskim trgovcem leta 1296 podelil privilegij, da imajo lahko "decembrski sejem" za preskrbo Dunajčanov. Leta 1310 se prvič omenja Miklavžev sejem v Münchnu.

Sčasoma se je tradicija razširila po celotnem nemškem jezikovnem območju, kjer ima skoraj vsako mesto svoj božični sejem. Od približno prve polovice 20. stoletja pa so sejmi stalnica v predbožičnem oz. adventnem času tudi v mnogih nenemških deželah, tudi v Sloveniji.

Božični sejmi imajo podobno obliko.

V središču mesta, pogosto blizu znamenitosti, so postavljene stojnice, na katerih izdelovalci domače obrti prodajajo svoje izdelke, tradicionalno božično pecivo, kot so medenjaki, čokoladne figurice in druge slaščice, pa tudi tople napitke, kot je kuhano vino, v Avstriji tudi punč. Med izdelki so zelo pogosti okraski za božično drevesce, jaslice in figurice zanje ter igrače ali topla oblačila, kot so šali in kape.

Pogosto jih spremljajo prireditve, mesta pa so v času božičnih sejmov še posebej lepo okrašena z lučkami, ne sme manjkati niti lepo okrašeno božično drevo.

V preteklosti so božični sejmi zaznamovali predvsem adventni čas, zato jih ponekod imenujejo tudi adventni sejmi, Miklavževi sejmi ali Jezuščkovi sejmi (Christkindlmarkt). V zadnjih letih se je začetek številnih božičnih sejmov premaknil v november. To je med drugim naletelo na kritike evangeličanske in rimskokatoliške cerkve v Nemčiji, češ da se s tem zmanjšuje pomen božiča.

Letos so najbolj pohiteli v nemškem Bayreuthu, kjer so zimsko vas odprli že 17. oktobra. Sredi novembra so se že začeli večji božični sejmi v Avstriji in ponekod v Nemčiji, večina pa se jih bo odprla konec novembra. Nekateri bodo odprti do božiča, drugi do začetka novega leta ali celo do praznika svetih treh kraljev.

V Nemčiji za enega najstarejših velja münchenski božični sejem, ki je sprva potekal na trgu Marienplatz. Danes je v bavarski prestolnici v adventnem času več božičnih sejmov na različnih lokacijah.

Najslavnejši pa je nürnberški božični sejem, ki ga prirejajo od 17. stoletja in za katerega so še posebej značilni medenjaki in pečenice. Letos je ta sejem zbudil pozornost vse Nemčije, še preden se je začel, saj je bila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) kritična do izbire dekleta, ki bo na sejmu Jezušček, češ da ima pretemno polt.

V Avstriji se je večina božičnih sejmov odprla prejšnji konec tedna. Tam je največji božični sejem pred dunajsko mestno hišo, ki ga tradicionalno krasi božično drevo iz ene od zveznih dežel - letos je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA prišlo s Solnograškega, krasi pa ga 2000 lučk LED. V avstrijski prestolnici je sicer letos skupno kar 20 božičnih sejmov s 1018 stojnicami. Med zelo znanimi in obiskanimi so tudi sejem v starem mestnem jedru Salzburga, katerega začetki segajo v 15. stoletje, ter sejma v Celovcu in Gradcu.

V zadnjih letih je izjemno priljubljen tudi adventni sejem v Zagrebu. Letos bo dogajanje, ki se bo začelo prihodnjo nedeljo, v znamenju znamenitega baleta Hrestač.

V srednji in vzhodni Evropi so med bolj znanimi tudi božični sejmi v Budimpešti, Pragi in Tallinnu.

Več kot dva milijona obiskovalcev vsako leto privabi tudi božični sejem v francoskem Strasbourgu, samooklicani prestolnici božiča. Letos je sicer alzaška prestolnica pred posebnim izzivom, saj mora premagati strah po lanskem terorističnem napadu, ko je Cherif Chekatt 11. decembra v središču mesta v času sejma ustrelil ali do smrti zabodel pet ljudi, okoli deset pa ranil.

"Mimo tega ne moremo iti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tamkajšnji prefekt Jean-Luc Marx, ki je obljubil "raven varnosti, kakršne še ni bilo", ki pa obenem ne bo moteča za obiskovalce. Sejem je vrata odprl v petek.

V Strasbourgu so tako kot v številnih drugih mestih varnostne ukrepe poostrili že po terorističnem napadu leta 2016, ko je napadalec z ukradenim tovornjakom zapeljal v množico ljudi na božičnem sejmu v Berlinu. Umrlo je 12 ljudi.

Božični sejmi pa niso le priložnost za druženje, ampak predvsem donosen posel, ki polni žepe trgovcem, gostincem in hotelirjem.

Po poročanju agencije APA, ki se sklicuje na institut Regioplan, naj bi v Avstriji božični sejmi letos prinesli 390 milijonov evrov. Samo na osrednjem dunajskem božičnem sejmu pred mestno hišo letos pričakujejo okoli 3,5 milijona obiskovalcev, salzburški božični sejem pa naj bi obiskalo okoli milijon ljudi.

piše Maja Cerkovnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri