Na mariborskem Lentu Staro trto po tradiciji obrali že 35. leto

3. 10. 2021, 09:52 | Prosti čas | Vir: STA

                            Na mariborskem Lentu Staro trto po tradiciji obrali že 35. leto (foto: profimedia) profimedia

Na mariborskem Lentu so danes v skladu s tradicijo slovesno obrali letošnji pridelek Stare trte, ki je ena glavnih turističnih zanimivosti v mestu. Tradicionalna, že 35. prireditev, je potekala v sklopu 21. Festivala Stare trte, praznika vina, kulinarike in kulture, s katerim se v mestu vsako leto poklonijo 450-letni najstarejši trti na svetu.
 
 

Trgatev predstavlja vrhunec festivala, na kulturno-etnografski prireditvi pa so v družbi gospodarja trte, mariborskega župana Saše Arsenoviča, mestnega viničarja Staneta Kocutarja, vinskih kraljic in vitezov ter malečniških bračev nastopili Maja Keuc, Ana Bezjak, Akademska folklorna skupina Študent in skupina Vudlenderji.

Arsenovič je v nagovoru poudaril pomen skorajšnje ureditve Lenta in dravske promenade za še večjo privlačnost tega najstarejšega predela mesta z najstarejšo trto na čelu, so sporočili iz zavoda za turizem Maribor.

"Stara trta si kot ena in edina na svetu ter kot najbolj obiskana mariborska znamenitost zasluži našo posebno pozornost. Z ureditvijo mariborskega Lenta kot tudi Hiše Stare trte se ji bodo pisali še boljši časi, s tem pa tudi vsem nam in našim izjemnim štajerskim vinogradnikom," je dejal.

Župan je sicer za dolgoletno strokovno skrb in širjenje glasu o najstarejši trti z mariborskega Lenta prejel priznanje svečani Urbanov kozarec, ki sta mu ga podelila pretor Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana Edi Berk in dramski igralec Boris Ostan.

Kocutar je medtem izpostavil, da je najstarejša trta na svetu svoj letošnji krog vegetacije sklenila z zelo kakovostno letino. Cvetenje se je začelo 4. junija oz. najpozneje v zadnjih 34 letih, vendar so nato njene grozdne jagode v samo 21 dneh dosegle velikost povprečnega zrna graha, kar pomeni, da je ob ugodnih junijskih pogojih v nekaj dneh nadoknadila zaostanek. Guinnessova rekorderka je tako letos obrodila 34 kilogramov grozdja; njuni potomki, ki so ju obrali že v petek, sta dali 170 kilogramov.

Simona Hauptman s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je v nadaljevanju razglasila, da je grozdje zdravo in dozorelo.

Zavod za turizem Maribor bo še ta mesec trto predstavil na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju in se z digitalizacijo njene zgodbe potegoval za nagrado Evropske mreže za kulturni turizem.

Dogodek se je letos prvič podal na pot prireditve z manj odpadki; gre za naziv, ki ga podeljuje nacionalna "zero waste" organizacija Ekologi brez meja. Na voljo je bil eko otok za ločeno odlaganje vseh odpadkov, zavod za turizem pa je ponudnikom na stojnicah zagotovil omejeno število biorazgradljivih krožnikov, prav tako na dogodku ni bilo plastičnih kozarcev za enkratno uporabo.

Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo okoli 450 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo v stekleničke umetnika Oskarja Kogoja in ga uporabljajo za protokolarno darilo.

Na pobudo mariborskega poslanca Dejana Kaloha so sredi maja v sodelovanju z mestnim viničarjem in predsednikom Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Darkom Frišem pri Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), ki je koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, posredovali pobudo za vpis trgatve Stare trte v register nesnovne kulturne dediščine.

Kocutar je v obrazložitvi pobude med drugim zapisal, da je trgatev najstarejše vinske trte na svetu na Lentu sklepno dejanje vsakoletne nege. Gre za skupinsko delovno opravilo obiranje grozdja oziroma trgatev, ki se tradicionalno povezuje z vzdušjem veselja in radosti, prireditev pa ima za Maribor globok simbolni pomen, saj jo obišče tudi do 5000 obiskovalcev.

Podatke o starosti Stare trte na Lentu so Mednarodnemu uradu za trto in vino v Parizu posredovali leta 2004, nato pa je bila kot najstarejša doslej znana še vedno rodna vinska trta vpisana tudi v Guinnesovo knjigo svetovnih rekordov.