O kostanju malo drugače (in o tem, da je to edini orehasti plod, ki vsebuje vitamin C)

Piše: Vid Legradić

19. 10. 2021, 08:30 | Prosti čas | Piše: Vid Legradić

                            O kostanju malo drugače (in o tem, da je to edini orehasti plod, ki vsebuje vitamin C) (foto: profimedia) profimedia

Ste vedeli, da prihajata kostanj in hrast iz enake družine dreves? Na nenavaden način si delita vsaj nekaj podobnosti ...

Lubje, trdnost lesa, zelo ohlapne vzporednice najdemo tudi pri listih in plodovih. Les obeh vsebuje veliko taninov, zato je zelo trajen in primeren za sodarstvo. Kdo se ne bi nasmehnil ob bogatem okusu suhega rdečega vina, ki je zorelo v hrastovem sodu? Ali bi bil okus vina, ki je staran v kostanjevem sodu, kaj drugačen? V Italiji se vino, macerirano v kostanjevih sodih, že najde na tržišču. In prav nič manj dobro ni od tistega, ki je prišel iz drugih barikov. Kostanjev les med gorenjem divje prasketa. Zato le zaprite vratca kamina, le imate pri hiši kostanjeva drva. Kar nekaj zanimivosti, kajne? In do kostanjevih plodov še sploh prišli nismo.

Vsakdo je že nabiral kostanj, odpiral ježke in iz prstnih blazinic pulil majhne bodice. Tudi to je del jesenskih dejavnosti. Bodeč oklep ščiti okusne plodove pred plenilci, dokler še niso zreli.

Kostanjev ježek pa skriva še eno zanimivost: razvit je iz več cvetov hkrati. Pravi kostanj cvete v obliki podolgovatih mačic, na katerih je na desetine majhnih ženskih in moških cvetov. Ti se s pomočjo žuželk oplodijo in zrastejo skupaj. O tem, koliko cvetov se je povezalo skupaj, nam pove vsebina ježka - toliko kot je notri kostanjev.

Kostanj je edini orehasti plod, ki vsebuje vitamin C.

Velika porcija na ulici pečenega kostanja bi morala izpolniti dnevno telesno potrebo po vitaminu C. Narava ve, da nam mora servirati ta plod v času, ko njegove mikroelemente imunski sistem najbolj potrebuje. Po drugi strani pa plod kostanja vsebuje najmanj maščob med plodovi svoje vrste. Kar tudi prinaša določene koristi.

Najstarejši kostanj na svetu nosi ime Kostanj stoterih konjev in raste na pobočju vulkana Etna. Zevajoči krater še zmeraj aktivnega vulkana je od starostnika oddaljen le osem kilometrov. Čeprav zaradi starosti njegovo deblo ni več v enem kosu, (iz osnove raste več manjših debel enakega drevesa) znanstveniki ocenjujejo, da je drevo staro med dve tisoč in štiri tisoč let. Ime je dobil po legendi, da se je nekoč med nevihto pod njegovo krošnjo v zaklon skrila kraljica s svojim spremstvom stoterih vitezih na konjih.

Tudi pri nas imamo nekaj spoštovanja vrednih kostanjev.

Vredno jih je obiskati in postati ob njihovi veličini, zato namesto najboljših lokacij za nabiranje kostanja malo drugačen predlog za izlet:

  • Križevci v Prekmurju: tam raste najstarejši kostanj v Sloveniji, starec, ki je pognal svoje korenine v sadovnjaku ene od tamkajšnjih hiš naj bi bil star okrog častitljivih 700 let. Kljub bolezni kostanjevega raka je še zmeraj živ in raste naprej.
  • Močilno pri Radečah: največje kostanjevo drevo Sloveniji nosi celo svoje ime, Gašperjev kostanj. Visok je 15 metrov, obseg njegovega debla pa medi nekaj več kot 10 in pol metrov.
  • Zečarjev kostanj nad vasjo Gabrk v Poljanski dolini. Ta velikan je širok deset metrov, dva metra nad tlemi se razcepi v dve različne krošnje. Ena je zdrava, druga pa zaradi udara strele posušena. Ta različnost ga dela še bolj posebnega.
  • Šincou kostanj na Ozbenu. Ta orjak je visok 27 metrov in se nahaja v bližini vasi Drežnica, ob planinski poti na Ozben.

Za konec pa še zapis o divjem kostanju. Ne samo, da za razliko od pravega kostanja ni užiten. Razen skupnega imena kostanj nima s pravim kostanjevim drevesom prav nobene povezave. Je popolnoma drugo drevo, na videz neuporabno ... Toda le na prvi pogled. Z nekaj znanja lahko njegovi kostanji lajšajo krče. Kako? Povprašajte dedke in babice.

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig