O vodi malo drugače (tudi v luči prihajajočega referenduma)

Voda je življenje

21. 6. 2021, 12:27 | Prosti čas | Piše: Vid Legradić

                            O vodi malo drugače (tudi v luči prihajajočega referenduma) (foto: profimedia) profimedia

 V luči prihajajočega referenduma o vodah je veliko govora o tem, kaj z vodo sploh delati oziroma kako z njo upravjati.

Marsikdo ne pomisli, da vez med dvema vodikoma in kisikom (H2O) predstavlja še mnogo več kot le reke, jezera, podtalnico in pitno vodo. Brezbarvna in brezokusna kemična snov, ki lahko obstaja v trdem, tekočem in plinastem stanju, je polna nenavadnih in zanimivih lastnosti. Nekatere od njih so za povrh, vsaj za zdaj, še nerazložljive.

Opisano skozi očala fizike je voda odlično topilo. Deluje kot izredno učinkovit transportni medij ionskih in polarnih spojin. Je najpomembnejše transportno sredstvo v naših telesih, s katerim po naših žilah potujejo plini in glukoza. Razlog za tako učinkovitost vode so njene molekule. Držijo se namreč ena druge, kot da bi bile zlepljene. To lastnost med drugim izkoriščajo majhni organizmi. Eni od njih so vodni drsalci, ki s svojimi nožicami veselo drsajo po površini mlak.

Voda je glavna sestavina človeškega telesa. 75 % možganov je voda. 83 % krvi predstavlja voda. 85 % jeter je iz vode, 79 % srca je voda. Celo naše kosti so v 22 % iz vode. Enako zanimivi odstotki so prisotni tudi drugod v naravi, na primer 80 % - 90 % rastlin predstavlja voda. Celoten volumen živega prostora (vodna para v zraku, vsa vodna telesa, vse reke, led, rastlinstvo in podtalnica) na in nad površino našega planeta predstavlja v 71 % voda. Če to ni dovolj zanimivo, je v obzir treba vzeti še to, da voda ni nikoli pri miru. Vseskozi se premika in kroži.

Tekočino življenja ovija tudi prenekatera skrivnost. Ena takih je vodni spomin. To je domnevna sposobnost vode, da ohrani spomin na snovi, ki so bile prej raztopljene v njej, tudi po poljubnem številu serijskih razredčitev. Vodni spomin je v nasprotju s trenutnim znanstvenim razumevanjem fizikalne kemije in ga znanstvena skupnost na splošno ne sprejema. Ker po tej teoriji voda rezonira in shranjuje informacije, se jo splača piti, ko je še »mlada«. Gorski potok je odlično mesto, kjer z nekaj požirki studenčnice zaužijete vodno mladost, ki bo postala del vas. Zakaj pa ne, škoditi ne more.

Še nekaj nenavadnega: japonski znanstvenik Masaru Emoto je dokazal, da se da na vodo vplivati z našimi mislimi, dejanji in čustvi. Prav nobena snežinka ni enaka drugi. Emoto je to želel preveriti, zato je začel zbirati mikroskopske fotografije vodnih kristalov, ki so bili izpostavljeni veselim in pozitivnim mislim, kot na primer frazam 'hvala' in 'ljubim te' in negativnim mislim. Vodni kristali, izpostavljeni slednjim, so bili popačeni, tisti, ki pa so bili tretirani s pozitivo, so kristalizirali v simetrične oblike.

Da brez vode ni življenja, čivkajo že ptice na vejah. Voda je prisotna v vseh živih bitjih. Astrobiologi (znanstveniki, ki iščejo življenje na drugih planetih) se strinjajo, da je naša najboljša izbira za iskanje življenja na drugih planetih iskanje vode. Toda ni tako enostavno. Vodo smo našli na luni, zmrznjeno v dnu kraterjev. Tudi polarne kape na Marsu so v svojem jedru iz vodnega ledu, da ne govorimo o obročih okrog planeta Saturn. Lebdeče ledene gore. Tudi večina kometov je ledenih. Zakaj so ti svetovi brez življenja? Odgovor je preprost: ker nimajo tekoče vode. Toda ker voda zamrzne le pri vrhu, je še upanje. Ledena Jupitrova luna Evropa ima pod svojim ledenim površjem dokazano ogromen ocean, ki se razteza okrog njene celotne površine. Prav tako luna Enkelad. In še tri. Če izhajamo iz teze, da s tekočo vodo zmeraj najdemo življenje (vsaj na Zemlji je tako), imamo v morda neposredni bližini kar pet svetov, kjer v morjih živijo čisto pravi »marsovci.«

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig