Pazljivo! Spletni prevaranti ne mirujejo niti med pandemijo

Tehnologija

8. 4. 2020, 06:00 | Prosti čas | Piše: Maja Fister

                            Pazljivo! Spletni prevaranti ne mirujejo niti med pandemijo (foto: Unsplash) Unsplash

Pandemija nas je soočila s povečano uporabo tehnologije, kar pa za marsikoga pomeni tudi večje tveganje, da postane žrtev spletnega napadalca. Kako se zaščititi?

Delo od doma, nakupovanje prek spleta, brezstično plačevanje in komuniciranje s svetom prek tehnologije, vse to je postalo del našega vsakdana. Nekaterim uporaba tehnologije na tak način ne predstavlja ničesar novega in so v tem že vešči, medtem ko se marsikdo s tem prvič zares spoznava šele v teh izrednih razmerah.

A nevednost in naivnost sta lahki tarči, spletni prevaranti pa ne počivajo niti med pandemijo. Kot kaže, so napadi v času pandemije le še bolj poskočili, saj ljudje te dni še več časa preživimo na spletu, napadalcem pa je jasno, da je trenutno tam tudi občutno več uporabnikov, ki tega ne znajo uporabljati zares varno. 

IBM je pred kratkim izdal letno poročilo o spletnih grožnjah IBM X-Force Threat Intelligence Index, ki obravnava varnostne trende leta 2019, vključno s podrobnostmi o desetih največkrat zlonamerno uporabljenih blagovnih znamkah v e-poštnih sporočilih z lažnim predstavljanjem.  

Uspešne znamke, ki jih prevaranti radi uporabijo v svojih napadih 

Blagovne znamke, kot so Google, Netflix, YouTube, Facebook, Apple in Amazon, v ZDA veljajo za najbolj verodostojne znamke, ki jim ljudje zaupajo. A hkrati so prav takšne tudi znamke, ki jih prevaranti najraje uporabijo za napade. Google in YouTube domene predstavljajo več kot 60 % izvornih ponarejenih naslovov na lestvici Top 10 najpogosteje uporabljanih blagovnih znamk.

Njihova imena napadalci uporabijo v lažnih sporočilih, ker ljudje poznajo znamko in ji zaupajo, zato niti ne preverjajo, ali gre za verodostojna sporočila in akcije. Pod pretvezo, da gre za sporočila znanih znamk, vas tako napadalci prepričajo, da kliknete na zlonamerne povezave, ki pa vas odpeljejo na spletno stran, ki je oblikovana z namenom, da od vas dobi občutljive podatke in nenazadnje vaš denar.

Cilj napadalcev so osebni podatki posameznikov, podatki o njihovih plačilnih karticah in celo informacije o programih zvestobe.

Po podatkih IBM X-Force prevaranti NA DAN pošljejo več kot 300 milijard takšnih elektronskih sporočil. In kot kaže graf, bo to z leti le še naraščalo.

Kako varno je vaše geslo? Imate za vse račune enako?

Če vsakič znova zavijate z očmi, ko varnostni sistemi pri oblikovanju novih gesel od vas poleg besede zahtevajo vsaj eno veliko črko, vsaj en znak in številko, se spomnite, da je močno geslo vaša edina zaščita. Poleg uspešnega izogibanja prevaram, ki vam geslo, čeprav je to dobro, ukradejo v sekundi, seveda.

V letu 2019 je bilo ukradenih več osebnih podatkov, kot je prebivalcev našega planeta. Kibernetski kriminalci so pooblastila za dostop na tak način nezakonito uporabili v 29 % zaznanih vdorov v sisteme svojih žrtev.

Potrošniki danes pogosto uporabljajo ista gesla za različne uporabniške račune, kar gesla spreminja v skupno skrivnost.

IBM-ova raziskava o identiteti prihodnosti je ugotovila, da 41 % anketiranih milenijcev reciklira svoja gesla, generacija Z pa v povprečju uporablja le pet gesel, kar tudi nakazuje na višjo stopnjo ponovne uporabe istih gesel.

Če vam napadalci geslo ukradejo na enem koncu, to pomeni, da zdaj lahko dostopajo do vaših podatkov prav na vseh kanalih. Vse večje število uspešnih vdorov napadalcem omogoča dostop do vse več uporabniških gesel, s katerimi lahko vdrejo v uporabniške račune. Zato je bistveno, da za različna mesta uporabljate različna gesla, sicer ste lahko oškodovani na več mestih hkrati. Hkrati pa tam, kjer je mogoče, VEDNO izberite dvojno preverjanje gesla, kjer morate enega vtipkati, drugo kodo, ki bo vsakič drugačna, pa dobite prek telefona.

V znanju je moč, zato se lahko s poznavanjem najpogostejših spletnih prevar in ukan ter dobrimi gesli, ki jih nikakor ne posredujemo napadalcem - tako, da preverimo url spletne strani, kamor vnašamo svoje podatke -, zavarujemo tudi in predvsem sami. 

PREBERITE ŠE:  "Prodajam dizajnerski plašč. Cena: 100 evrov” (naša novinarka izkusila izsiljevanje z grožnjami spletnih goljufov)

 

Maja Fister
Novinarka