"Pot v gore nikakor ne sme biti nekaj nepremišljenega, varnost ni samoumevna"

Intervju

20. 6. 2020, 07:00 | Prosti čas | Piše: Maja Fister

                            "Pot v gore nikakor ne sme biti nekaj nepremišljenega, varnost ni samoumevna" (foto: Osebni ahiv Katje Filipič) Osebni ahiv Katje Filipič

Katja Filipič nas pod profilom @kecopecoo na Instagramu navdušuje s fotoutrinki gorskih vršacev, turkiznih jezerc, cvetočih polj in strmih gozdnih poti, po katerih se najraje spušča kar s kolesom.

Katja je našo pozornost ujela na družbenih omrežjih, kjer prepleta svojo ljubezen do fotografije in narave. Na njenih dogodivščinah ji družbo delata partner Luka in njun borderski ovčar Bowie. Čeprav prihajajo iz osrčja Prlekije – Ljutomera, jih vleče v bolj gorate predele naše dežele, saj ljubijo vrhove, jezera in adrenalinske vzpone ter spuste – tudi z gorskim kolesom.

Katja nam je v tokratnem klepetu zaupala, kateri vršaci morajo pristati na našem spisku idej za izlete, pa tudi to, na kaj je treba paziti, če se za gorništvo šele ogrevate. 

Osebni ahiv Katje Filipič

Vaš Instagram je poln čudovitih razgledov z vršacov. Od kod ta ljubezen do gorskih vrhov?  

Malo za hec, malo za res – mogoče je ljubezen do gora toliko večja prav zato, ker živimo na ravnini (smeh). Je pa res, da oba že od malih nog večino časa preživiva zunaj in nama narava veliko pomeni. Sploh pa, ko dosežeš vrh gore, so razgledi tisti, ki te vsakič znova pritegnejo na novo dogodivščino. 

Na kakšen način izbirata svoje izletniške točke?

Izletniške točke ponavadi izbereva kot pogovorno rečeno "pet pred dvanajsto." Vzameva zemljevid, pogledava vremenske razmere, upoštevava čas, ki ga imava na voljo in izbereva težavnost poti. Velikokrat so nama navdih tudi fotografije na socialnih omrežjih, kjer se ob toliko lepih fotografijah včasih kar težko odločiva, kam jo mahniti naslednjič.

Naša Slovenija je res prelepa, premalo jo poznamo in cenimo.  

Osebni ahiv Katje Filipič

Kaj bi morali vedeti vsi novinci, ki se podajajo v gore? 

Bi rekla, da sva tudi midva še vedno na nek način "novinca", kajti vedno se lahko najde kakšna nova stvar ali situacija, ki te lahko preseneti. Ali je to vreme ali včasih nehote spregledana markacija, nepredviden zaplet … potem gotovo vandraš dlje in drugod kot si nameraval.

V vsakem primeru pa je najpomembnejša varnost in z njo na prvem mestu primerna oprema. Najprej seveda obutev, potem pa še vse ostalo – udobna oblačila, pohodne palice, dovolj tekočine in kak prigrizek. 

Prvi pohodi naj bodo na lahkih in krajših poteh in ne v zimskih razmerah, saj prav pri slednjih potrebujemo še več primerne opreme, tudi nevarnosti je glede na teren lahko precej več. 

Ker sva gurmana in je vsaj eden od naju skoraj vedno lačen, gre upoštevati tudi dejavnik, da so planinske koče kdaj zaprte. In čeprav ni boljše hrane od tistega sendviča, ki si ga pritovoril na vrh gore, vseeno ne gre zamuditi dobre kulinarike, ki jo pripravljajo v kočah. 

Osebni ahiv Katje Filipič

Blizu vama je tudi gorsko kolesarjenje. Kakšna so (ne)napisana pravila te priljubljene oblike rekreacije?

Pri gorskem kolesarstvu ni nekih posebnih pravil. Potrebuješ kolo, če le gre, naj bo polno vzmeteno, pa zaščitno opremo in vsaj malo občutka za ta šport. Zunaj parkov se je dovoljeno voziti le po urejenih gozdnih poteh in kolovozih; izjema je turnokolesarska pot, ki poteka po vsej Sloveniji.

So se pa v zadnjem času pri nas začeli urejati in na novo nastajati kolesarski parki, tako da nekaj izbire že imamo. Tega, da ne smemo uničevati narave ali vznemirjati njenih prebivalcev ter da moramo ob morebitnih srečanjih z drugimi kolesarji ali pešci prilagoditi hitrost, pa verjetno ni treba posebej poudarjati? 

Osebni ahiv Katje Filipič

Imata raje parke s poligoni ali gresta po drugih poteh in kakšne so prednosti in slabosti vožnje po prvih in drugih? 

Všeč so nama tako parki kot gozdne poti. Pri parkih je dobra plat to, da imaš že malo naštudirano pot in veš, kako kje kaj zvoziti, pa tudi nekaj energije prihraniš pri transportu navzgor. Kljub temu je za naju pri  gorskem kolesarstvu čar vsega pogosto prav pot na vrh in zavedanje, da si si spust, ki ga boš naredil za tem, res zaslužil.

Pot navzgor je ponavadi polna lepih krajev in razgledov za občudovanje, kar ti da še dodatno motivacijo. 

Družbo pri osvajanju vrhov vama dela tudi borderski ovčar Bowie. Se pohodništvo spremeni, ko je poleg še štirinožni prijatelj? 

Ko je le možno, ga vzameva s seboj, saj tudi on uživa v raziskovanju novih vonjev – po njegovo – mi bi temu rekli krajev (smeh). Drži pa, da pes predvsem v gorah predstavlja dodatno skrb in odgovornost. Paziti je treba, kje hodi, tudi neko brezglavo tekanje naokrog ni varno, niti primerno.

Osebni ahiv Katje Filipič

Čeprav je Bowie res izjemno učljiv, priden, lepo vzgojen in socializiran kuža, sva vedno previdna pri srečanjih z drugimi psi. Potrebna je tudi ustrezna dodatna oprema – poleg povodca predvsem veliko tekočine in kak priboljšek. In brez blazine za prtljažnik Bowie nikakor ne potuje. 

Kot je za borderske ovčarje značilno, ima skorajda neomejene zaloge energije in na njej počiva par minut, še to le po res dovolj dolgih in aktivnih potepih. Ob zahtevnejših gorskih podvigih pa iz varnostnih razlogov ostaja doma, kar mu nikakor ni všeč. 

Sta se v hribih že kdaj znašla v kakšnem manj prijetnem položaju? 

Kakšna večja neprijetnost se nama v gorah na srečo še ni zgodila, sem se pa enkrat na ozki potki umikala nasproti prihajajočima pohodnikoma in mi je spodrsnilo po klancu navzdol – na srečo sem se uspela ujeti. 

Drug večji zaplet se nam je zgodil poleti na dvodnevni "odpravi” – pri sestopu nam je zmanjkalo vode. Zadnje ure smo bili že vročini in tempu hoje primerno izčrpani, dehidrirani. Zato res poudarek – gorništvo zahteva previdnost, izjemno skrb za varnost, premišljenost, tudi učenje na lastnih izkušnjah. Še ob vsem tem se lahko zelo hitro kaj pripeti.

Pot v gore nikakor ne sme biti nekaj nepremišljenega, varnost ni samoumevna.

Osebni ahiv Katje Filipič

Katere so vajine top tri najbolj fotogenične gorske destinacije v Sloveniji? 

Težko se je odločiti za najine top 3 fotogenične destinacije, ker ima vsaka svoj čar in tudi vsega še nisva obiskala in raziskala. Ampak, če morava izbrati, so to Bohinj, Triglavska sedmera jezera in Kriški podi.

Katere ideje za gorski izlet bi predlagala za neizkušene pohodnike, ki se za prave vrhove šele ogrevajo? 

Za vse začetnike, ki se odpravljajo v gore, priporočava kakšne manj zahtevne destinacije, kot so recimo Velika planina, kjer imaš na vrhu prečudovit razgled na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, potem Menina planina, pa čudoviti vrhovi, ki jih najdemo nad Pokljuko - Viševnik, Debela peč ...

Kakšni so vajini načrti za poletne oddihe? 

Poleti načrtujeva kakšen konec tedna na morju, ostalo pa zagotovo v hribih – peš ali pa s kolesom.

Katji, Luku in Bowieju lahko sledite tudi prek Instagrama - @kecopecoo.

PREBERITE ŠE: Nina Majcen: Tista podjetnica, ki v krizi podira rekorde in razvija posel ALI Odlične ideje za izlet Mance Korelc, ki je s kolesom obiskala več kot 1000 slovenskih jezer

Maja Fister
Novinarka