Priljubljena serija o Kapitanu Gatniku je zaživela tudi v barvah

18. 3. 2021, 12:55 | Prosti čas

                            Priljubljena serija o Kapitanu Gatniku je zaživela tudi v barvah (foto: profimedia) profimedia

Mladinska knjiga je prvič po osemnajstih letih, odkar v Sloveniji izhaja priljubljena serija knjig o Kapitanu Gatniku, izdala barvno različico te duhovite mojstrovine ameriškega avtorja in ilustratorja Dava Pilkeyja.

Letos so izšle prve štiri knjige, v prihodnjih dveh letih pa bodo izšle še dvakrat po štiri knjige; vseh skupaj jih bo dvanajst.

V nadaljevanju predstavljamo še novo 8. knjigo iz Pilkeyjevega stripa o Pasjem možu – 22 kaveljcev.

PASJI MOŽ 8 – 22 KAVELJCEV

Znameniti zbirki Dava Pilkeyja Pasji mož o dogodivščinah najbolj slavnega superpolicaja s pasjo glavo se je pridružila  osma knjiga – 22 kaveljcev. Za odličen prevod je spet poskrbel Boštjan Gorenc Pižama, vsa besedila v tej knjigi pa je ročno izpisal oblikovalec Marko Prah. Kot je znano, je naslov Pasji mož posebej za slovensko izdajo izpisal  Pilkey. Serija Pasji mož je tudi pri slovenskih otrocih zelo priljubljena. Doslej je bilo prodanih več kot 23.000 izvodov posameznih knjig.

V novi epizodi 22 kaveljcev se Pasji mož s pomočjo pogumnega in srčnega malega Petrčka, Ade-hadeja in preostale druščine spoprijema z novimi in starimi zlobneži ter sklepa trdna zavezništva. Lahko dobra dela prevladajo nad slabimi? Kako za zmeraj premagati podleže in kriminalce? Je prijateljstvo res najbolj  pomembna reč na svetu?

Priljubljen Kapitan Gatnik

Pilkeyjeve zgodbe so deloma avtobiografske in govorijo o  univerzalnih temah, kot so empatija, vztrajnost, strpnost, v Kapitanu Gatniku pa nas njegov humor opozarja tudi na preizpraševanje avtoritet.

Kapitan Gatnik se uvršča med najbolj priljubljeno branje za otroke, starejše od sedem let, tudi tiste, ki sicer po knjigah redkeje posežejo.

Po svetu je bilo prodanih več kot 80 milijonov izvodov knjig iz te serije, prevedene pa so v 39 jezikov. Serija pa ni le svetovna uspešnica, ampak je tudi v Sloveniji zabeležila odlične rezultate, saj je bilo pri nas od leta 2003 prodanih skoraj 60.000 izvodov knjig. K izjemni priljubljenosti slovenske izdaje je veliko pripomogel slovenski prevod, ki ga je opravil Boštjan Gorenc Pižama. Skupaj z dolgoletnim urednikom te zbirke Andrejem Ilcem sta ob ponatisih določene dovtipe spretno prilagodila domačemu okolju ter jih približala aktualnemu času in novim generacijam bralcev.

Poseben pečat je zbirki o Kapitanu Gatniku vtisnil tudi oblikovalec Marko Prah, ki je z izjemno potrpežljivostjo ročno izpisal črke in se tako s svojo pisavo vtisnil v spomin tisoče mladih slovenskih bralcev.

Nov barvni ponatis Kapitana Gatnika prinaša še dve novosti. V prvi knjigi je objavljen ilustrirani dodatek, ki govori o nastanku knjige, na koncu vsake knjige pa so pod naslovom Ali ste vedeli? objavljena še najrazličnejša zabavna dejstva, povezana z vsebino.

Izjava prevajalca Boštjana Gorenca Pižame:

»Kapitan Gatnik me na prevajalski poti spremlja že od samega začetka, ko je pred osemnajstimi leti moja tipkovnica prvič zadonela v ritmu gatograba. Vsak nov veličasten roman o bombažnem bojevniku mi je postavil nove izzive, ko sta Grega in Klemen navihano premetala še en napis na oglasni deski ali pa sem si moral izmisliti slovensko ime za naslednjega čuknjenega zlikovca. Čeprav bi lahko kdo odmahnil roko, da so to zgolj trapaste otroške knjige, sem ob njih prelil obilo prevajalskega švica in si nabrusil veščine, ki mi ne pomagajo samo pri prevajanju, marveč tudi pri pisanju lastnih zgodb. Zato se mi zdi edino primerno in zveličavno, da ob polnoletnosti v slovenščini Kapitan Gatnik zasije v barvah in navduši nove generacije bralcev.«

Izjava Andreja Ilca, vodje uredništva leposlovja:

»Dejstvo je, da je večina serij za mulce dejansko trapastih in nič drugega. No, tudi Kapitan Gatnik se bo marsikomu odraslih zdel precej trapast. V resnici pa je Dav Pilkey napisal RES inteligentno in RES smešno serijo, ki niti malo ne podcenjuje mladih bralcev, temveč jih, nasprotno, strastno  napeljuje k branju in ustvarjanju. Pilkey, ki je sam veljal za "problematičnega" otroka, se je, skratka, "maščeval" tako, da je današnjim mulcem napisal in narisal serijo knjig, kakršne bi hotel brati tudi sam. Zato sploh ne pretiravam, če rečem, da sta Klemen Kočar in Grega Bradač, katerih prigode je tako iznajdljivo poslovenil Boštjan Gorenc Pižama, tudi za pismenost slovenske mularije v zadnjih dveh desetletjih naredila več kot vsi šolski ministri skupaj!«

Iz življenja Dava Pilkeyja

Ko je bil Dav Pilkey (1966) še otrok, so mu diagnosticirali motnjo pozornosti in hiperaktivnosti ter disleksijo. Med poukom je bil tako moteč, da so ga učitelji vsak dan pošiljali sedet na hodnik. Dav je na srečo rad risal in si izmišljeval zgodbe. Na hodniku je ustvarjal izvirne stripe – čisto prve prigode Pasjega moža in Kapitana Gatnika. Dav je na fakulteti spoznal učitelja, ki ga je spodbujal, naj ilustrira in piše. Leta 1986 je zmagal na ameriškem državnem natečaju in za nagrado prejel objavo svoje prve knjige World War Won (Dobljena svetovna vojna). Ustvaril je še celo kopico knjig in leta 1998 prejel kalifornijsko medaljo mladih bralcev za knjigo Dog Breath (Pasji zadah), ki jo je objavil leta 1994. Leta 1997 je bil s knjigo The Paperboy (Raznašalec časopisov) uvrščen na častno listo ameriške mladinske knjižne nagrade caldecott. Prigode Super Pleničkota, objavljene leta 2002 (izdane tudi v slovenščini), so bile prvi strip, ki je bil osnovan na knjigah o Kapitanu Gatniku. Na lestvici najbolje prodajanih knjig časnika USA Today je dosegel šesto mesto, tako med otroškimi kot med odraslimi izdajami. Znašel se je tudi na lestvici knjižnih uspešnic časnika New York Times. Sledili sta ji še knjigi Prigode Uka in Glaka, kungfujskih pračlovekov iz prihodnosti in Super Pleničko 2: Tatovi straniščnih školjk, ki sta se prav tako znašli na lestvici knjižnih uspešnic USA Today (in prav tako doživeli izdajo v slovenščini). Nevsakdanji slog teh stripov želi pri otrocih vzbuditi nebrzdano ustvarjalnost. Njegove zgodbe so deloma avtobiografske in raziskujejo univerzalne teme, ki slavijo prijateljstvo, strpnost in zmagoslavje dobrosrčnosti.

Ali ste vedeli?

Dav Pilkey je Grego in Klemna ustvaril po samem sebi, ko je bil še otrok. Tako kot Grega in Klemen je bil tudi Dav razredni šaljivec. Risal je stripe, se zapletal v težave z učitelji in ravnateljem ter premetaval črke na oglasnih deskah.

Prevajalec Boštjan Gorenc pri premetanih napisih rad izkorišča različne finte, ki mu jih dovolijo slovenske črke. Tako kdaj kakšen Š izgubi strešico in postane S, spet drugič pa se strešica s Č-ja preseli na Z, da ta postane Ž.

Čeprav je ime profesorja Prdokakca smešno, Dav ni želel, da bi knjiga spodbujala zafrkavanje iz imen. Njega so v otroštvu zbadali zaradi priimka. Klicali so ga »Dav Pinky« (Mezinček) in »Dav Pickles« (Kumarica) pa celo »Dav Pukey« (Bruhec) – vse samo zaradi priimka, s katerim se je rodil. Kaj pa, če bi lahko vzel katerokoli ime, smešno ali ne, in ga vstavil v enačbo, zaradi katere bi vsi dobili enako trapasta imena? Tako je nastala razpredelnica Imenomenjava 2000. Zdaj Matej Novak ne more več zafrkavati Tineta Ritupera, saj je Glistožer Smrkelj enako neumno ime kot Cmeroglav Zmatranšek.

Prevajalec Boštjan Gorenc si je nacefral kar nekaj možganskih vijug, ko je tuhtal, kako prevesti razpredelnico s trapastimi imeni. Na koncu jo je zašpilil tako, da je njegov novi priimek postal Bajs, zmerljivka, ki se je je v osnovni šoli dodobra naposlušal.