Slovenci avgusta na Hrvaškem ustvarili 94 odstotkov lanskega prometa

Pred uveljavitvijo karantene

24. 8. 2020, 15:12 | Prosti čas | Vir: STA

                            Slovenci avgusta na Hrvaškem ustvarili 94 odstotkov lanskega prometa (foto: Hina/STA) Hina/STA

Skupaj so pri južnih sosedih od 1. do 23. avgusta našteli 17,6 milijona nočitev, največ je bilo Nemcev. Slovenski turisti so se največ odločali za zasebne namestitve in kampe, več kot 20.000 se jih je odločilo za hotel.

Na Hrvaškem so v treh tednih avgusta po podatkih sistema eVisitor realizirali več kot 2,3 milijona prihodov in 17,6 milijona nočitev, kar je okoli 67 odstotkov lanskega rezultata v istem obdobju. Največ nočitev so ustvarili nemški gostje, in sicer 4,3 milijona, domači gosti so ustvarili 3,3 milijona nočitev, slovenski pa 2,6 milijona. Sledi poljski trg z 1,8 milijona nočitev.

"Turistični promet bo v prihodnje odvisen od epidemiološke slike znotraj države, na nas pa ostaja, da se še naprej obnašamo odgovorno in se držimo predpisanih ukrepov ter zmanjšamo število okuženih, s tem pa povrnemo zaupanje določenih držav, saj se seznami revidirajo vsaka dva tedna," je najnovejšo statistiko pospremil direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristijan Staničić.

V dosedanjem delu avgusta so Slovenci največ prihodov realizirali v zasebnih namestitvah (100.751), sledili so kampi (73.059) in hoteli (24.612), so podatke strnili v Hrvaški turistični skupnosti. Skupno so v komercialnih nastanitvah našteli 198.422 prihodov slovenskih gostov, v nekomercialnih nastanitvah pa 52.238.

Turisti iz Slovenije so se med komercialnimi nastanitvami najraje odločali za prenočitev v apartmajih (825.300), kampih (575.342) in v hotelih (127.579), še 999.118 prenočitev pa so ustvarili v nekomercialnih nastanitvenih zmogljivostih. Kot so izračunali na turistični zvezi, so Slovenci v treh tednih avgusta ustvarili 94 odstotkov lanskega avgustovskega prometa.

V največjem številu so obiskali Istrsko županijo, sledita Primorsko-goranska in Zadrska, najbolj obiskane destinacije pa so bile Umag, Mali Lošinj, Dobrinj, Novalja in Medulin.

Uveljavitev karantene

Številni Slovenci so se nameravali k južnim sosedom odpraviti tudi v prihodnjih tednih, a je načrte mnogim prekrižala odločitev vlade, da opolnoči začne veljati obveznost karantene ob vstopu v Slovenijo iz Hrvaške. Za potezo se je vlada odločila, potem ko se je število okužb z novim koronavirusom na Hrvaškem v zadnjih dneh začelo povečevati.

Kot so pojasnili na Evropskem potrošniškem centru Slovenija (EPC), želi marsikateri slovenski turist zaradi spremenjenih okoliščin nastanitve ali paketna potovanja brezplačno odpovedati, ali pa so že na dopustovanju, ki ga želijo predčasno prekiniti, in v zvezi s tem pričakujejo delno vračilo kupnine.

"Po informacijah EPC Slovenija so potrošniki na Hrvaškem v zadnjem času večinoma sklepali pogodbe o rezervaciji namestitev. To je pogodba o posamezni potovalni storitvi, ki jo moramo ločiti od pogodbe o paketnih potovanjih, ki vključuje najmanj dve potovalni storitvi za namen istega potovanja. Na te različne vrste pogodb pa so vezane tudi pravice potrošnikov," so pojasnili.

Odpoved rezervacije

Področje odpovedi pogodb o storitvah, kot so rezervacije namestitev, dogodkov in podobno, po pojasnilih EPC ni enotno urejeno na evropski ravni, tako kot je to npr. v primeru letalskih prevozov in na področju paketnih potovanj. V primeru sklenjenih pogodb o paketnih potovanjih je treba vsak primer proučiti individualno, po njihovem mnenju pa je predvsem pomembno, kdaj je potrošnik sklenil pogodbo o paketnem potovanju.

"Če je bila pogodba o paketnem potovanju sklenjena pred epidemijo, bi se potrošnik po našem mnenju lahko skliceval na neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na izvedbo turističnega paketa in bi moral imeti pravico odstopiti od pogodbe in biti upravičen do povračila vseh plačil brez plačila kakršne koli odstopnine. Če je bila pogodba o paketnem potovanju sklenjena po epidemiji, torej ob že znanih tveganjih, se bo potrošnik po našem mnenju verjetno težje skliceval na neizogibne in izredne okoliščine," so pojasnili.

Končno odločitev o tem, ali gre v dejanskih primerih za take okoliščine, bo po pojasnilih EPC moralo sprejeti sodišče. "Zaradi pomanjkanja sodne prakse je namreč težko vnaprej predvideti, kako bi sodišče odločilo v teh primerih. V kolikor gre za slovenskega organizatorja potovanja, svetujemo, da se potrošniki, ki menijo, da so bile njihove pravice kršene, obrnejo na tržni inšpektorat," so še zapisali.