Slovenija ima precejšnje število gradov

Vsak nosi svojo zgodbo

22. 6. 2021, 06:00 | Prosti čas | Vir: STA

                            Slovenija ima precejšnje število gradov (foto: Profimedia) Profimedia

Vsak nosi svojo zgodbo, nekateri so ostanek preteklosti, drugi v obnovljeni obliki živijo dalje. Slovenska dežela gradov je Posavje, med najbolj znanimi pa so tisti, kjer naštejejo tudi največ obiskovalcev: Ljubljanski in Blejski grad, Predjamski grad, Snežnik, Otočec in Bogenšperk.

Slovenija je prepredena z gradovi, dvorci in trdnjavami, imajo jih skoraj vsi večji kraji. Nastali so večinoma v srednjem veku, renesansi in baroku, danes pa so le še simbol nekdanje fevdalne moči.

Ivan Jakič je leta 1997 v knjigi Vsi slovenski gradovi naštel 920 tovrstnih stavb, tako tistih, ki so danes ohranjene, kot tistih, ki so ostale zgolj v obliki razvalin ali sledov, ter tistih, ki so že izginile. Ruševine in ostanki namigujejo, da so gradovi nekoč stali denimo v Smledniku, Tolminu, Boštanju, Dobrni in Dravogradu, danes pa so le še izletniška razgledna točka.

Povsem drugo zgodbo pišejo gradovi, ki so jih z obnovami ohranili pri življenju in vanje vdahnili različne vsebine. V njih pripravljajo razstave, predstave, koncerte, festivale, filmske projekcije, kulinarične dogodke ali poroke, s srednjeveškimi dnevi tudi obujajo spomin na pretekle čase. Nekateri opravljajo tudi protokolarno vlogo, denimo grad Brdo pri Kranju.

Pravljične poroke med drugim ponujajo Ljubljanski in Blejski grad ter Otočec. Predjamski grad le nekaj kilometrov od Postojnske jame je nekdaj slovel po festivalu, ki je obiskovalce vabil na srednjeveški spektakel z Erazmom Predjamskim, vitezi in konjeniki. Prireditve za vso družino s kralji, kraljičnami, spletičnami in predstavitvami različnih rokodelskih panog pa so med drugim pripravljali tudi na gradu Rajhenburg.

Blejski grad s pogledom na Blejsko jezero je verjetno najbolj obiskan in fotografsko največkrat upodobljen ter zato najbolj prepoznaven v tujini, medtem ko grad Otočec na enem od otokov Krke velja za edini vodni grad v Sloveniji, čeprav ni edini, ki ga obkroža voda. Takšen je tudi grad Snežnik, ki se ponaša z lovsko zbirko, med drugim z nagačenim medvedom. V Škofjeloškem gradu pa je denimo mogoče videti lisico.

Ptujski grad slovi po muzeju z bogato zbirko glasbil, Celjski grad je povezan z najslavnejšo plemiško družino na Slovenskem - celjskimi grofi, grad Bistra hrani zbirko Titovih avtomobilov, grad Bogenšperk pa je bil nekdaj v lasti Janeza Vajkarda Vavasorja, avtorja enciklopedije iz 17. stoletja Slava vojvodine Kranjske, ki je eno najpomembnejših znanstvenih del o osrednjem delu Slovenije.