Slovenija je po površini majhna, a je biotsko zelo pestra

12. 6. 2021, 07:33 | Prosti čas | Vir: STA

                            Slovenija je po površini majhna, a je biotsko zelo pestra (foto: profimedia) profimedia

Slovenija je kljub majhnosti po biotski pestrosti med bogatejšimi državami Evrope. Po doslej znanih podatkih živi pri nas okoli 21.000 vrst živali, od tega okoli 18.000 vrst žuželk, in okoli 3000 vrst višjih rastlin. Izjemno veliko je tudi endemičnih vrst.

Po evropskih merilih leži Slovenija v pasu, kjer se vrstijo "vroče točke" biotske raznovrstnosti, navaja knjiga Živalstvo Slovenije (2003). Trenutno je pri nas priznanih tudi 13 avtohtonih pasem domačih živali, med katerimi je nekaj takih, ki državo predstavljajo tudi navzven in veljajo za slovenske simbole, denimo lipicanski konj, ki živi na Krasu in je upodobljen na slovenskem evro kovancu za 20 centov.

Priljubljen je tudi simbol medonosne kranjske čebele ali kranjske sivke, edine zaščitene avtohtone čebele v Evropski uniji. Prav na pobudo Slovenije so Združeni narodi leta 2017 razglasili svetovni dan čebel, ki ga praznujemo 20. maja. Med slovenske avtohtone pasme domačih živali sodijo tudi kraški ovčar, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, bovška ovca ter cikasto govedo.

So pa še druge živali, ki jih radi povezujemo z določenim koncem Slovenije. Na kovancu za cent je denimo prostor dobila štorklja, ki velja za simbol Pomurja, obiskovalci krajev ob Soči se navdušujejo nad soško postrvjo, v alpskem svetu pa je moč najti slovensko srnasto kozo.

Posebej vrstno bogate so kraške jame, navaja brošura Moja, tvoja, naša biodiverziteta. Tudi knjiga Živalstvo Slovenije kot biser slovenskega živalstva izpostavlja podzemeljska bitja, zlasti živalstvo podzemeljskih voda. Kot navaja, da je v svetu okoli 20 jam ali jamskih sistemov, ki imajo po 20 ali več domnevno specializiranih podzemeljskih vrst. Med temi jih je pet v Sloveniji, postojnsko-planinski jamski sistem pa s 84 ugotovljenimi vrstami prednjači v svetu.

V navezavi na podzemni svet je pomemben simbol slovenske naravne dediščine človeška ribica oz. proteus, eden od več kot 300 endemitov, živečih v kraškem podzemlju. Nekoč je bila človeška ribica, ki je uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst, upodobljena tudi na desetih stotinih slovenskega tolarja, mesto pa je našla na številnih spominkih.

Slovenija je tudi sicer izjemno bogata z endemičnimi vrstami, imamo jih namreč več kot 850. Največ endemitov je po knjigi Biotska raznovrstnost v Sloveniji (1997) opisanih med žuželkami (več kot 500), sledijo jim stonoge, raki in mehkužci. Med endemiti so denimo savinjski deževnik, metulja primorski rjavček in triglavski pediček ter Horvatova ali velebitska kuščarica.

Biologi pa tudi v Sloveniji zaznavajo trende upadanja nekaterih živalskih vrst. Po podatkih iz brošure o biodiverziteti (2019) je v Sloveniji ogroženih 56 odstotkov vretenčarjev (sesalci, ptiči, plazilci, dvoživke, ribe). Ena najbolj ogroženih živalskih vrst pri nas je ris.