Malo za šalo, malo zares: štiriperesne deteljice so simbol sreče. Zakaj?

Poznamo jih več kot 300 vrst

19. 8. 2021, 10:13 | Prosti čas | Piše: Vid Legradić

                            Malo za šalo, malo zares: štiriperesne deteljice so simbol sreče. Zakaj? (foto: Shutterstock) Shutterstock

Štiriperesno deteljo z nekaj potrpljenja lahko najdete skoraj na vsakem travniku ali dvorišču. 

Lov na detelje je preprosta igra tako za otroke in odrasle. Še najlepše pa je, da jo najdete z naključnim pogledom v tla. Takrat bo sreča največja. Namesto da štiriperesno srečo stisnete med strani knjige, jo lahko plastificirate in jo spremenite v »srečno kartico«, ki jo podarite prijatelju, ljubljeni osebi ali preprosto komurkoli za simbolično darilo. Takrat se bo vaša sreča podvojila.

Poznamo nekaj več kot tristo vrst deteljic.

Prav vse nekultivirane detelje imajo tri liste, izjemoma več. Bolj natančno boste povprečno našli štiri štiriperesne deteljice na deset tisoč triperesnih. Tiste s še več peresi so še redkejše. V antični Grčiji se je štiriperesna detelja uporabljala v okrasjih, druidi so jo imeli za sveto. V srednjem veku se je verjelo, da je lahko človek videl nadnaravna bitja, če je imel ob telesu pripeto štiriperesno deteljo.

Od kod je prišlo prepričanje, da prinaša srečo, je še danes neznanka.

Leta 1620 je angleški trgovec, politik in pisatelj John Melton prvič v pisani literaturi omenil štirilistno travo, ki raste na njivah in travnikih, ki najditelju prinese srečo. Detelja je tudi pomembna rastlina v kmetijstvu. Ker prihaja iz rodu metuljnic, zemljo obogati z dušikom. Primerna je za pašne živali, saj vsebuje veliko beljakovin, fosforja in kalcija ter tako zagotavlja dragoceno prehrano tako v zeleni kot v suhi fazi. Cvetovi so zelo privlačni za čebele, deteljni med, ki sodi med cvetlični med, pa je pogost drugotni proizvod pridelave detelje.

Shutterstock
Detelje imajo lahko tudi pet, šest ali izjemoma še več listov.

Rekordno deteljico z največ listi pa je leta 2009 našel Japonec Shigeo Obara. Imela je kar 56 listov oziroma peres, kar je Obari omogočilo, da se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Prejšnji rekord, deteljico z 18 peresi, je prav tako uspelo doseči enakemu Japoncu. To ni bilo naključje, saj se je gospod vse življenje ljubiteljsko ukvarjal s križanjem detelj in vestno popisoval njihove značilnosti.

Rekord za največjo zbirko detelj s štirimi listi pripada Edwardu Martinu iz Alaski. V svojem albumu jih ima kar 111.060, nabira pa jih od leta 1999. Medtem ko se njegova zbirka iz leta v leto le še veča, je tudi on že našel svoje mesto v svetovni knjigi rekordov.

Verjeli ali ne, na svetu obstajajo tekmovanja o hitrostnem nabiranju štiriperesnih detelj. Do sedaj jih je največ v eni uri zbrala Katie Borka iz Združenih Držav Amerike. Na tekmovanju v Virginiji 23. junija 2018 jih je našla kar 166.  

Razlog, zakaj ima detelja štiri ali več listov namesto treh, je genetska mutacija.

Razlog, zakaj do nje pride, še do danes ni popolnoma razjasnjen. Možno je, da je v detelji močan recesivni gen, ki povzroča mutacijo. Morda rast četrtega peresa povzroči interakcija več genov. Verjetno ima nekaj pri mutaciji tudi vpliv okolja na rastlino ali pa kombinacija vseh razlogov skupaj. S pomočjo znanja o genih in križanja rastlin z več kot tremi listi je mogoče detelje sreče tudi gojiti.

Študije, ki so preučevale mutacijo četrtega lista detelj, ki niso kultivirane, so odkrile, da toplo vreme oziroma višja temperatura spodbuja srečno mutacijo s štirimi listi. Če upate, da boste našli štiriperesnico, ki vam bo prinesla srečo, in želite izboljšati svoje možnosti, jo iščite na sončnih travnikih, po možnosti takih z nekaj kamenja, ki se na soncu lažje ogreje in ne iščite podrobnosti v posameznih listih. Preprogo deteljic glejte kot celoto in iščite primerek, ki izstopa. Z nekaj igre in truda bo sreča vaša!

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig