Tematska učna pot o risih odstira vpogled v njihovo življenje in pomen

25. 9. 2021, 06:33 | Prosti čas | Vir: STA

                            Tematska učna pot o risih odstira vpogled v njihovo življenje in pomen (foto: STA/Aleš Kocjan) STA/Aleš Kocjan

Ob Koči pri Jelenovem studencu v občini Kočevje so danes slovesno odprli tematsko učno pot o risih. Ta po besedah Irene Kavčič iz biotehniške fakultete obiskovalcem na poljuden način odstira vpogled v življenje risov, njihov pomen za ekosistem in izzive, s katerimi se sooča njihova populacija. Ris je namreč pri nas znova ogrožen.

Učno pot so v okviru projekta Life Lynx, katerega glavna naloga je reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem, pripravili ljubljanska biotehniška fakulteta, novomeški zavod za varstvo narave, kočevski zavod za gozdove, kočevski javni zavod za turizem in Planinsko društvo Kočevje.

Pot je po besedah Tine Kotnik s kočevske enote Zavoda za gozdove Slovenije v celoti posvečena risu, eni od treh zveri na Kočevskem. Začne in konča se ob Koči pri Jelenovem studencu, dolga je 2,5 kilometra in je posebej označena. Del, okoli 700 metrov poti je posebej namenjen družinam z otroki, sicer pa je primerna za vse generacije.

Na poti so informativne table s strokovnimi in poučnimi informacijami, ki jih obiskovalcem podaja risinja Mala, ter didaktični pripomočki, kjer se je mogoče preizkusiti v različnih spretnostih.

Po besedah Kavčičeve iz biotehniške fakultete bodo lahko obiskovalci na poti izvedeli, kakšna je vloga risa v ekosistemu, zakaj je pomemben v naravi, kako raziskovalci raziskujejo rise, kako jih preštejejo in kakšne so grožnje, s katerimi se soočajo risi.

Populacija risa v Sloveniji in sosednjih državah je namreč v zadnjih letih zaradi parjenja v sorodstvu znova ogrožena, zato je leta 2017 stekel projekt Life Lynx, v okviru katerega skušajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji in na Slovaškem populacijo risa znova okrepiti.

V okviru projekta so do zdaj v Slovenijo pripeljali 13 risov. Prvi ris je k nam prišel iz Romunije, njegova potomka je risinja Mala, ki obiskovalce tudi simbolično vodi po učni poti.

Po besedah Ivana Kosa z biotehniške fakultete je bila doselitev dokaj uspešna, saj se je v razmnoževanje vključilo več risov, ki imajo tudi že mladiče.

"Glede na obdobje konec devetdesetih let, ko je bilo pri nas le še 10 do 15 risov, je stanje zdaj bistveno boljše. Tako imamo trenutno v Sloveniji dokazano prisotnost vsaj 25 risov, ocenjujemo pa, da jih je okoli 30," je dejal.

Po njegovih besedah se spreminja tudi odnos do risov. Raziskava, ki so jo izvedli, je namreč pokazala, da okoli 85 odstotkov ljudi meni, da je treba risa rešiti, če je treba, tudi z doselitvami.