V Sloveniji je registriranih 14.196 podzemnih jam, 200 jih čaka na registracijo

21. 6. 2021, 07:33 | Prosti čas | Vir: STA

                            V Sloveniji je registriranih 14.196 podzemnih jam, 200 jih čaka na registracijo (foto: profimedia) profimedia

V Sloveniji je trenutno znanih in registriranih 14.196 podzemnih jam, okoli 200 jih še čaka na registracijo. Najdaljši je sistem Migovec v zaledju reke Tolminke, ki se razteza na kar 43.009 metrih pod zemljo. Postojnska jama je za skoraj polovico krajša, sistem meri 24.120 metrov. Najgloblja je s 1505 metri jama Čehi 2 na Rombonu.

Daljša od 20 kilometrov sta pri nas poleg Migovca in Postojnske jame še dva jamska sistema - Kačna jama pri Divači z 20.200 metri dolžine in Rombonski jamski sitem na Rombonu z 20.066 metri.

Več kot 1000 metrov globine pa poleg Čehov 2 dosega še šest jam in jamskih sistemov. Pet od teh je na Bovškem - Rombonski jamski sistem s 1393 metri, Renejevo brezno s 1322 metri, sistem Mala Boka je globok 1319, Vandima 1182 metrov, Macola na Kaninskih podih pa 1016 metrov. Sistem Molička peč v Kamniško-Savinjskih Alpah je globok 1113 metrov.

Slovenija se ponaša tudi z najstarejšo turistično jamo v Evropi in nekateri menijo, da tudi na svetu. To je Vilenica v bližini Sežane. Organizirani obiski tam potekajo že od daljnega leta 1633. Leta 1821 so v Vilenici uvedli vpisno knjigo, ki jo hranijo na Inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni. Vanjo je bilo do leta 1889 vpisanih že več kot 2000 tujih in domačih obiskovalcev. V jami Vilenica poteka tudi podelitev literarnih nagrad Vilenica, festival s podelitvijo pripravljajo od leta 1986.

V Sloveniji imamo tudi Sveto jamo, katere posebnost je, da je v njeni vhodni dvorani edina podzemna cerkev v Sloveniji. Vhod v jamo je v gozdičku blizu gradu Socerb. O tej 231 metrov dolgi in 44 metrov globoki jami, ki je danes naravna vrednota državnega pomena, je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Nanjo se navezuje tudi legenda o svetem Socerbu, po kateri naj bi se Socerb v jami skrival pred tržaškim guvernerjem zaradi spreobrnitve v krščanstvo.

V nekaterih slovenskih jamah najdemo tudi otoke na podzemnih rekah in jezerih. Največji leži sredi Križne jame in se po velikosti uvršča na 13. mesto med vsemi slovenskimi otoki. Nastal je s podorom stropa jame, tako da je sestavljen predvsem iz kamnine, nekaj pa je tudi blata. Podzemni otoki so tudi v drugih slovenskih jamah, a so precej manjši.

Čeprav so se mnogi prebivalci v preteklosti bali vstopati v jame in jih raziskovati, je Slovenija vendarle svetovna zibelka organiziranega raziskovanja podzemnih jam. Zato ima Mednarodna speleološka zveza sedež v Postojni. Za profesionalno delo na področju jamarstva v Sloveniji skrbi Inštitut za raziskavo Krasa, prav tako s sedežem v Postojni. V Sloveniji je sicer 28 društev in klubov, ki raziskujejo podzemni svet.

Prav letos poteka mednarodno leto jam in krasa z geslom "raziskujmo, spoznavajmo in varujmo". Gre za pobudo Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki jo sestavlja 54 nacionalnih jamarskih organizacij.