V slovenskem morju opazili prvega letošnjega delfinjega mladiča

Kritično prvo leto življenja

23. 8. 2021, 07:33 | Prosti čas | Vir: STA

                            V slovenskem morju opazili prvega letošnjega delfinjega mladiča (foto: profimedia) profimedia

Slovensko morje, v katerem je stalno prisotnih približno 150 delfinov, ima prvega letošnjega delfinjega mladiča. Tega je pred približno mesecem dni opazilo društvo Morigenos, ki slabih 20 let preučuje in spremlja delfine. Predsednik društva Tilen Genov upa, da bodo mladiča videvali tudi v prihodnje, prvo leto je namreč za mladiče najbolj kritično.

Kot je za STA pojasnil Genov, to sicer ni edini mladič v slovenskem morju, a je prvi letošnji. Opazili so ga pred približno mesecem, starega le nekaj dni. Do takrat so večinoma videvali lanske ali starejše mladiče.

"Upamo sicer, da ga bomo videvali še v prihodnje. Prvo leto je namreč najbolj kritično za te živali. Če preživijo prvo leto, je verjetnost dolgoročnega preživetja veliko večja," je pojasnil.

Mladič še nima imena, tega delfini dobijo kasneje, ko po Genovovih besedah pridobijo praske, zareze in brazgotine. Po teh naravnih oznakah, ki jih pridobijo bodisi skozi igro bodisi skozi boje, jih namreč prepoznavajo oz. ločijo od ostalih delfinov.

Tega mladička bodo tako zaenkrat lahko poznali preko mame. "Če bo dobil dovolj oznak, preden se od nje osamosvoji, kar bo verjetno čez dve do štiri leta, potem bo dobil svoje ime in s tem identifikacijsko oznako. Če pa teh oznak ne bo, bo tako rekoč izginil z našega radarja," je dejal poznavalec delfinov in dodal: "Upamo, da bo do takrat dovolj prepoznaven."

Ko so v društvu pred slabimi 20 leti začeli z raziskavami, po njegovih pojasnilih niso prav dosti vedeli o delfinih na tem območju. Splošno mnenje je bilo, da se te živali pri nas redko pojavljajo. "Danes vemo, da to populacijo tvori približno 150 živali, ki so tu prisotne celo leto," je dodal.

Večino delfinov te populacije videvajo že leta vsako leto zapored, kljub temu, da se redno premikajo v sosednje hrvaške in italijanske vode. Ta prostor, torej slovenski vključno z okoliškimi vodami, je njihov stalni dom. Na tem območju živijo skozi celo leto in ne delajo sezonskih selitev na drugi del Jadrana.

Vendar pa populacijo na dolgi rok potencialno ogrožajo podnebne spremembe, saj se ne more premakniti severneje, kjer je omejena s celino.

Kot je pojasnil Genov, pri mnogih vrstah videvajo postopne premike proti severu ali proti jugu na južni polobli. "Težava naših delfinov je, da prostora na sever nimajo in ne vemo, kako se bo to odražalo z morebitnim prihodom drugih delfinov, ki se bodo z juga Jadranskega morja morda selili višje, kar vodi v večjo tekmovalnost za vire, za hrano, za prostor. Veliko tega je neznanka, ampak podnebne spremembe so zagotovo ena izmed stvari, ki nas skrbi z vidika dolgoročnega varstva te populacije," je izpostavil.

Društvo Morigenos sicer po njegovih pojasnilih v zadnjem letu veliko dela na spremljanju podvodnega hrupa in vplivu hrupa na delfine, pa tudi raziskavah njihovega oglašanja. Delfini so namreč zelo akustične živali in zvok uporabljajo za sporazumevanje, orientacijo in lov plena.

V zadnjem letu v različnih delih Tržaškega zaliva spremljajo tako prisotnost delfinov preko oglašanja in tudi spremljanja podvodnega hrupa. Preko spremljanja oglašanj delfinov lahko marsikaj ugotavljajo o njihovem vedenju in o tem, kaj počnejo na določenih območjih takrat, ko jih ne morejo neposredno opazovati, se pravi v obdobju slabega vremena ali ponoči.

Delfini imajo svoje unikatne, t.i. podpisne žvižge. Posamezni žvižg delfina nosi informacijo o njegovi identiteti in je povsem drugačen od žvižgov ostalih delfinov. "Na ta način se prepoznavajo in se naslavljajo oz. pokličejo. Manj zanimivo je, da jih lahko prek teh žvižgov prepoznavamo tudi mi. Na dovolj dolgi rok lahko, če uspemo zbrati dovolj podatkov in jih obdelamo, ustvarimo nek katalog podpisnih živžgov teh živali in s tem ugotavljamo, kje je bil kdo prisoten tudi ponoči oz. takrat, ko nismo na terenu," je še pojasnil Genov.

Društvo je od leta 2002 fotoidentificiralo preko 150 delfinov, vsakemu so dali ime in ga vključili v fotografski identifikacijski katalog. S fotoidentifikacijo lahko ugotavljajo velikost populacije delfinov in spremljajo njihovo število skozi čas. Tako lahko opazujejo ali se populacija veča, manjša ali ostaja enako velika.

Prav tako s to metodo med drugim ocenjujejo in preučujejo letno stopnjo preživetja, stopnjo rodnosti, razširjenost in razporeditev delfinov, vzorce pojavljanja, migracije, vedenje, socialno strukturo, rabo habitatov in pogostost posameznih delfinov na posameznih območjih.