Vipava po desetletjih z dovolj čisto vodo, ki je primerna za kopanje

SOS za vode

30. 7. 2020, 00:00 | Prosti čas | Vir: STA
Vipava po desetletjih z dovolj čisto vodo, ki je primerna za kopanje (foto: profimedia) profimedia

Po desetletjih onesnaževanja se v reki Vipavi znova kopajo, voda je dovolj čista tudi za živelj v njej. Naselja ob reki so priključena na čistilne naprave, lani pa so lastno čistilno napravo naredili tudi v nekdanji mlekarni, zdaj obratu Ekolat v Vipavi, ki je z izpusti dolgo onesnaževala reko.

Odpadne vode iz Ekolata vsebujejo precej maščob, ki se pri procesu čiščenja odpadne vode kopičijo v blatu. Ta dehidrira, njegova struktura pa je zaradi velike vsebnosti maščob drugačna, to pa pri visokih temperaturah in nizkem tlaku povzroča smrad, ki so ga zaznavali v okolici.

Tudi kraji dolvodno imajo danes kanalizacijske sisteme, ki so priklopljeni na čistilne naprave. Kemijsko stanje vode iz Vipave je tako v zadnjih letih po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) dobro. Domačini se veselijo, da so na reki zdaj možne različne rekreativne dejavnosti. V občinah, skozi katere teče, tako že načrtujejo nekatere rekreativne in turistične dejavnosti.

Na Vipavi sta dve merilni mesti, kjer preverjajo kakovost vode, in sicer pri Velikih Žabljah, kjer je dobro tudi ekološko stanje vode, in pri Mirnu, kjer je ekološko stanje zmerno. Struga reke, po kateri je dobila ime Vipavska dolina, je bila sicer v 80. letih prejšnjega stoletja v večjem delu toka umetno preoblikovana, ob regulacijah so njene vijugaste zavoje na več mestih zravnali.

Reka je v zadnjih letih stična točka treh projektov z namenom izboljšanja pogojev življenja v Vipavski dolini. Občine v dolini si v okviru projektov Grevislina in VIPava prizadevajo za nove turistične pridobitve in izboljšanje poplavne varnosti, saj reka pogosto poplavlja.

Na območju Vipavske doline je v okviru projektov med drugim predvidena vzpostavitev tematske učne poti, vključno z novo brvjo čez Vipavo v Dornberku. Na robu gozda Panovec v Novi Gorici pa obnavljajo močvirni travnik, kjer živi močno ogrožena populacija metulja strašničin mravljiščar.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri