Žafrani na Veliki planini (odlična ideja za skorajšnji izlet)

Fotogalerija

17. 5. 2021, 13:51 | Prosti čas | Piše: Vid Legradić
Žafrani na Veliki planini (odlična ideja za skorajšnji izlet) (foto: Vid Legradić) Vid Legradić

Pred pašno sezono najprepoznavnejšo slovensko planino prekrijejo vijolične preproge žafranov. S tem jo postavijo ob bok s še eno »cvetno« planino, Planino pod Golico. Letošnja sezona cvetenja žafranov je v polnem razcvetu. Zaradi letošnje daljše zime so se mikavni cvetovi odprli nekoliko kasneje kot običajno, toda nič manj bujno. Zato bomo žafrane na Veliki planini lahko najverjetneje opazovali preko celotnega meseca maja.

Letošnje cvetenje na Planini

Žafran cveti od 10 – 12 dni. Z žafrani se najprej okrasijo travniki, ki obkrožajo planino Kisovec. Nato sledi Mala planina, Gojška planina in na koncu Velika planina. Če načrtujete izlet v kratkem: Na dan 9.5. je Kisovec že skoraj odcvetel. Cesta do planine Dol je še neprevozna. Trenutno najlepša je Mala planina. Pravkar minuli konec tedna se e v cvetje odela okolica glavnega pastirskega naselja Veliki Stan. Z zaključkom maja pa boste žafrane zagotovo še našli pod Gradiščem, ki je s svojimi 1666 metri najvišji vrh Velike planine.

Učinek družbenih omrežij

Zadnjih nekaj let je zaradi žafranov obisk Velike planine doživel pravi bum. V cvetočih dneh redarji naštejejo tudi do tisoč petsto avtomobilov na dan. Kaj je lepšega kot deljenje lepe fotografije cvetov s prijatelji, somišljeniki in s svetom. V strasti fotografiranja ne pozabite na rastline. Držite se uhojenih in označenih poti. Največ škode se povzroči s teptanjem cvetov. Zato zaradi nekaj fotografij nikar ne hodite na sredino cvetočega travnika.

Zanimivosti žafranov Velike planine

 Na Planini rasteta dve vrsti: vijolični žafran in beli žafran, (ki se mu reče tudi nunka)

 
Pomladanski žafran in jesenski podlesek sta dve različni rastlini. Poleg sezone cvetenja jih lahko fizično najhitreje ločimo po zelenih listih. Žafran jih ima, jesenski podlesek pa jih nima. Tudi slednji je jeseni prisoten na nižjih travnikih planote Velika planina.

Žafran je trajnica. Razmnožuje se z deljenjem gomoljev. Proces deljenja se začne že med cvetenjem, zato je toliko pomembnejpe, da se cvetice ne pohodi.

Cvetovi so zelo občutljivi na temperaturo. S padcem za manj kot četrt stopinje, se cvetni listi zaprejo. Če tak pojav opazite na Veliki planini, se razglejte na okrog. Morda prihaja nevihta.

Žafrani na Veliki planini (Crocus vernus) niso užitni, čeprav je vsem dobro znana istoimenska začimba. Ta izvira iz podolgovatega cvetnega dela navadnega oziroma pravega žafrana (Crocus sativus). Gram te začimbe je v nekem zgodovinskem trenutku stal toliko kot gram zlata.

Nekaj priporočil za bolj sproščen pomladni obisk:

  • Zgodnji prihod je zagotovilo za mir in uživanje cvetoče narava. Ni ga čez sončni vzhod nad vijoličnimi ravnicami. Sicer pa – v gore se je treba odpraviti zjutraj.
  • Enako pravilo velja, če dostopate k planini z avtomobilom s Kranjskega Raka. Kljub zaračunavanju parkirnine, ki za avtomobile stane 7 EUR, se lahko zgodi, da ob koncih tedna po 12:00 na izbrani parkirni lokaciji ne boste našli prostega parkirnega mesta.
  • Ko vas zagrabi lakota, se je najbolje podkrepiti v enem izmed treh planinskih domov oziroma v restavraciji pri sedežnici. Planinski domovi so zgoščeni nad Malo planino in so med seboj oddaljeni nekaj minut hoda. Če so mize pred enim popolnoma zasedene, še ne pomeni, da so pred drugim tudi. Sprehodite se mimo vseh treh in se pustite presenetiti.
  • Preverite vremensko napoved. Če spomladanska megla vztraja v pozne dopoldanske ure, se na izlet ne odpravljajte, v kolikor planine ne poznate dobro. Zaradi odsotnosti dreves in orientacijskih točk se je v megli izgubilo že veliko ljudi.
Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig