Borut Omerzel | 23. 4. 2020, 13:43

Se pravilno piše korona virus ali koronavirus? Odslej bo to več kot jasno!

Borut Omerzel

In kako se besedi koronavirus in COVID-19 sklanjata? Kako se po slovensko reče social distancing? Je ime otoka Tenerife edninski ali množinski samostalnik? Je (bolj) pravilno Izolan ali Izoljan? Kako je pri pisnih dvojnicah, na primer bombon in bonbon? Odgovore na ta in številna druga jezikovna vprašanja prinaša monografija Kje pa vas jezik žuli.

Ob današnjem dnevu knjige prav posebej pozdravljamo izid monografije Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz jezikovne svetovalnice (Založba ZRC), saj na 540 straneh za več kot spodobno ceno 24 evrov tre takšne in podobne jezikovne orehe, kot so zapisani v uvodu.

Slovenci in Slovenke namreč pri govorjenju in še bolj pri pisanju očitno pogosto trčimo ob ovire, saj se nas približno 1000 na dan zateče po odgovore na spletno Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ta deluje od leta 2012, od leta 2014 pa je odgovore mogoče najti tudi prek slovarskega portala Fran.

Borut Omerzel

Na spletišču je že več kot 2500 vprašanj in odgovorov, zato so se soavtorji monografije – poleg urednic dr. Helena Dobrovoljc, dr. Tine Lengar Verovnik in Urške Vranjek Ošlak so vsebino odbirali in oblikovali še dr. Mija Michelizza, dr. Peter Weiss in dr. Nataša Gliha Komac – odločili, da v prvi knjigi izbranih odgovorov iz Jezikovne svetovalnice več prostora namenijo pravopisnim zadregam v povezavi z veliko ali malo začetnico (v povedi, pri podnaslovih, nadnaslovih, elektronskih naslovih ...), s stičnostjo in rabo ločil ipd. ter prevzemanju iz tujih jezikov, tvorjenju novih besed in jezikovnim izbiram, medtem ko so vprašanja, povezana z oblikoslovjem in skladnjo, prihranili za eno od naslednjih izdaj tega priročnika.

»Gre za knjigo, v kateri se vidi, kakšne tektonske spremembe je doživel jezik, odkar je napočila t. i. elektronska doba,« razlaga moderatorka Jezikovne svetovalnice dr. Helena Dobrovoljc. Kje pa vas jezik žuli? z nasveti in priporočili, ki jih prinaša, tako v marsičem napoveduje rešitve in vsebine v še eni publikaciji, pri katere nastanku tudi sodelujejo sogovornice: Pravopis 8.0 je ime novemu slovenskemu pravopisu, ki bo nadomestil starega iz leta 2001 (prvi poglavji sta bili decembra 2019 dani v javno razpravo in sta objavljeni na spletišču Fran).

»Z nasveti že napovedujemo novosti v pravopisnih pravilih, saj so se mnoge dileme na tem področju porodile šele, ko smo začeli množično pisati v elektronske naprave,« pravijo urednice. Ljudje so zbegani, če se podatki v dostopnih jezikovnih priročnikih razlikujejo, npr. ker sta kitajski zid in berlinski zid v Slovarju slovenskega knjižnega jezika zaradi naslonitve na starejša besedila pisana z malo, v Slovenskem pravopisu z letnico izida 2001 pa z veliko začetnico kot lastni imeni objektov ...

Krajše poglavje je zato namenjeno tudi razlikam med slovarji, ki govorce slovenskega jezika pogosto begajo. Pravzaprav prinaša navodila za uporabo obstoječih priročnikov, pojasnjujejo sogovornice. Na koncu monografije najdemo tudi smernice za oblikovanje besedil: dopisov, zapisnikov ... Pozabili niso niti na pogosto dilemo, ki se poraja ob sestavljanju besedila za prosojnice v programu PowerPoint: ali na koncu alinej zapisati ločila ali ne?

Pravkar izdana knjiga, ki je kljub obsežnosti izšla v zelo priročnem formatu, vključuje tudi kazalo primerov in razčlenjeno kazalo na nekaj deset straneh, ki močno olajšata iskanje. Namenjena sta zlasti tistim bralcem, ki jih zanimajo posamezna težja mesta. In ker naj bi bili danes vsi jezikovni priročniki, kakor se pridušajo nekateri, na voljo tudi v e-obliki, so v Kje pa vas jezik žuli?  na koncu vsakega večjega poglavja natisnjene QR kode. Ko z aplikacijo za branje QR kod odprete povezavo, lahko preberete tudi aktualne odgovore na določeno temo na spletni strani Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. 

Borut Omerzel

Za konec poudarimo, da monografija ni zgolj ponatis na spletu že objavljenih odgovorov. Avtorska skupina se je namreč odločila povezati istovrstne odgovore v nove sinteze, ponekod pa je dodala tudi povedne uvodne misli, iz katerih je razvidno, kako raznolika je knjižna slovenščina danes.

Knjiga je tako namenjena zelo širokemu krogu ljudi. Z veseljem in zanimanjem jo bomo v roke jemali vsi, ki vsaj občasno poskušamo streti kak jezikovni oreh, pri tem pa odgovorov na svoja vprašanja morda ne najdemo v že obstoječih jezikovnih priročnikih ali na portalu Fran.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord