Dr. Kenan Crnkić o 7 skrivnostih uspeha, ki ločijo zmagovalce od razočarancev!

Pri založbi Mladinska knjiga je pred kratkim izšel prevod uspešnice dr. Crnkića z naslovom 7 skrivnosti uspeha, ki na preprost način pojasnjuje, kako lahko uspe prav vsakemu človeku. Njegova prva knjiga je bila v avtorjevi domovini, Bosni in Hercegovini, prava senzacija, zaslovel je skorajda čez noč, zdaj pa smo dobili še slovenski prevod.

Kaj vam lahko povemo o dr. Crnkiću? Kot promotor fenomena uspeha in sreče se redno pojavlja v večini najpomembnejših medijev. Svoje znanje, sporočila in nasvete prenaša na prepoznaven, pogosto nič kaj konvencionalen način, ki je hkrati zelo navdihujoč. Zato ni nič nenavadnega, da mu preko bloga in Facebooka sledi okrog 300.000 ljudi, med njimi tudi kar precej Slovencev.

Dr. Crnkić (letnik 1977) je hkrati človek, ki ima za sabo travmatično izkušnjo – ta je rezultirala s klinično smrtjo. Ko nekdo doživi nekaj takega, se pogosto spremeni njegov pogled na življenje, in ravno to se je zgodilo tudi dr. Crnkiću. Pred hudo boleznijo je bil profesor in podjetnik, po izkušnji, ki ga je močno zaznamovala, pa je naredil licenco za trenerja in postal motivacijski govornik, predavatelj, bloger in še marsikaj. Predvsem pa ostaja topel, človeški in zelo zanimiv sogovornik. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v naši prestolnici.

Na vaši spletni strani ste med drugim zapisali: »To je naravnost neverjetno, ampak definiciji uspeha in sreče sta ena od največjih težav, s katerima se sooča sodobna družba.« Nam pojasnite, zakaj je tako?

Zanimivo je dejstvo, ki me je fasciniralo. Ko sem začel pisati knjigo o uspehu in sreči, sem najprej hotel sam izvedeti, kakšna je pravzaprav definicija sreče. Če tudi sami pogledate po slovarjih, ne boste našli definicije. Potem sem začel resno razmišljati, zakaj je pravzaprav tako. Prišel sem do zaključka, da uspeh (ki prinaša srečo) ni egzaktna, ampak je individualna kategorija. Bistvo je v tem, da vsak pri sebi sam definira, kaj je zanj uspeh. Pevec Đorđe Balašević bi ob tem rekel: »Princip je isti, sve su osalo nianse.« (princip je enak, vse ostalo so odtenki, op. a.).

Kaj je torej uspeh?

Uspeh je, ko se človek pogleda v ogledalo in si pri tem reče: »To je uspeh!« In to je tisto, kar posameznik pravzaprav potrebuje – definirati sebe. Veliko ljudi, ki so uspešni, ni srečnih, tudi sam jih osebno poznam. To pa se jim je zgodilo zato, ker njihovi cilji v bistvu sploh niso bili njihovi, ampak so bili posledica pričakovanj »od zunaj«. Hoteli so se dokazati nekomu drugemu, ko pa so to dosegli, so ugotovili, da jih to ni izpolnilo. Zato pravim: niso vsi uspešni ljudje srečni, so pa vsi srečni ljudje uspešni!

V knjigi 7 skrivnosti uspeha zapišete, da je druga skrivnost uspeha naravnanost oziroma v angleščini »attitude«. Lahko malce podrobneje razložite, zakaj ste pozornost posvetili prav naravnanosti?

Verjetno ste že slišali za rek »Attitude is Altitude« oziroma miselna naravnanost je vse. Treba je vedeti, da je posameznikovo naravnanost možno zaznati, še preden se nekomu sploh predstavi ali se rokuje z njim. To je nekaj, kaj posameznik izžareva. Naravnanost je pravzaprav malenkost, ki lahko ustvari veliko razliko - gre za to, ali je oseba pozitivna / negativna, kakšen je njen odnos do okolice, do drugih ljudi, delovnega okolja …

Če ponazorim: Predstavljajte si, da hodite po cesti in srečate znanca. Z njim se rokujete, prijazno ga povprašate, kako je, kako mu gre, on pa začne na vas stresati vse svoje tegobe. Saj veste, kako se počutite po taki izkušnji – iz vas dobesedno posesa vso pozitivno energijo. Groza! Zato ni nič čudnega, da raje srečate ljudi, ki vam na vprašanje o počutju odgovorijo »Super sem.« Moramo se zavedati, da je naravnanost nalezljiva, podobna je virusu. Že Sigmund Freud je lepo povedal, da je treba paziti na svoje misli, saj smo mi tisti, ki poslušamo lastne misli. Zato je pozitiven odnos do sebe izjemnega pomena.

Kako pa se ta odnos oblikuje? Otrok do svojega četrtega leta na dnevni ravni zelo pogosto in velikokrat sliši besedo »ne«, besedo »da« pa le malokrat – ne to, ne tisto, tega se niti ne dotakni, to pusti pri miru … In podobno. Kaj se dogaja v takih primerih? Otroke dobesedno pozicioniramo, da živijo v negativizmu. Samo predstavljajte si, kakšni so odzivi otroka, vzgojenega v takem duhu, v odraslih letih. Negativa je močnejša od pozitive, bolečina je močnejša od zadovoljstva. Zato je naravnanost tista, ki je izjemnega pomena – brez nje pač ni nič.

V knjigi poudarite izjemen pomen mreženja. Morda imamo kdaj pa kdaj občutek, da nam to ne gre najbolje od rok ali pa imamo nekoliko odklonilen odnos do tega ...

Pri nas ima beseda mreženje nekakšen predznak – ob njej pomislimo na zveze, poznanstva. Treba pa je poudariti, da v angleščini uporabljajo izraz »network« oziroma mreža, mreženje pa je »networking«. Moram poudariti, da večina ljudi ne razume networkinga – pravzaprav gre za maraton, za tek na dolge proge. Najboljše bo, da vam opišem resničen primer, ki se mi je zgodil: name se je obrnila gospa, ki je napisala knjigo. Prosila me je, naj napišem predgovor. Jaz pa sem se vprašal: Zakaj le? Saj je ne poznam! No, to je to. Spoznavanje! Potrudite se spoznati osebo, skušajte ji nekaj dati, narediti kakšno uslugo. To bo njej veliko pomenilo, vam pa morda čisto nič. In nič vas ne bo stalo. Naslednjič, ko boste pa vi nekaj potrebovali, ne boste v zagati, ko boste nekoga prosili za pomoč ali podporo. Vedite, da je treba najprej dati, ne pa zahtevati. Če boste nekaj dali, če boste sodelovali, obstaja precej večja verjetnost, da boste veliko tudi dobili.

Networking je strateška zadeva, dolgoročna, zato se je treba družiti z ljudmi, jih spoznavati. A že ko jih spoznavate, jih spoznavajte s ciljem. Ko pristopite k določeni osebi – pa naj bo to na poslovni konferenci, na kakšnem neformalnem, družabnem srečanju in podobno – ji na primer povejte: »Prebral sem vašo knjigo, navdušila me je,« ali »Vaše poročilo je bilo res izjemno ...« Če boste pristopili na tak način, boste pridobili zanimanje osebe in verjetno se bo razvil prijeten pogovor. Če pa pristopite in rečete: »Jaz sem ta-in-ta, delam to-in-to …,« učinek ne bo takšen, kot bi lahko bil.

Veste, druge vedno vprašam: »Kako vam lahko pomagam? Kaj lahko naredim?« Vedno gre za stvari, ki nam ne predstavljajo velikega bremena. Tudi potrudim se, da pomagam. Ljudem se take stvari usedejo v podzavest, zapomnijo si, da ste jim pomagali. Ko bom jaz potreboval kakšno pomoč, bom lahko računal na njih.

V enem od intervjujev ste poudarili, da v ZDA obstaja kultura uspeha. Kakšno pa je stanje pri nas?

Nekulturno. Veste, zakaj? Kultura uspeha pomeni to, da se uspeh proslavlja. Ko pa je pri nas nekdo uspešen, ga ljudje ne marajo. Tega res ne razumem. Kaj pa imajo od tega? V ZDA se – ko nekdo doseže uspeh – ljudje iskreno veselijo skupaj z njim, privoščijo mu iz vsega srca. To je njihova naravnanost, način razmišljanja.

Pri nas je drugače že pri želji po uspehu. Vsi pravijo, da si ga želijo, a je ta želja zelo pogojna, v Bosni bi rekli »želim uspjeh, ali ko fol« (menda si želim uspeha, op. a.) Vsi bi radi bili uspešni, a za to je potrebno vedeti, kaj si želiš. In se tudi zavedati, da ima uspeh svojo ceno – delo, pritisk, nemogoči roki – ki jo je treba plačati. A na poti do uspeha se zgodi, da nam nekaj spodleti. Če imamo okrog sebe ljudi, ki nas tolažijo in nam govorijo: »Ubogi revež, vem, kako hudo ti je.« Ampak pozor: to so ljudje, ki so zgolj kamuflirani v prijatelje. Takrat potrebujemo prijatelje, ki nam bodo rekli: »Saj vem, da ti to zmoreš. Uspelo ti bo! Ne bodi žrtev, ne dovoli, da se ti življenje samo dogaja, ampak bodi ustvarjalec svojega življenja.«

Načeloma vsi ljudje vedo, kaj bi morali narediti, a vsi ne delajo tega, kar vedo, da bi morali delati. To je naravnost neverjetno!

Zakaj je tako?

Zato, ker jim spodleti na dnevni ravni. Skrivnost uspeha pa je pravzaprav v vsakdanu – gre za majhne korake, ki jih naredimo čisto vsak dan. Če vsak dan naredite pet istih stvari, boste na koncu postali izvedenec za njih. Morda obstaja bližnjica, ne vem. A to je način, ki zagotavlja največ, in vedno bo tako.

In še za zaključek: v knjigi omenjate pomen osebne urejenosti in sloga oblačenja. Kakšen naj bo?

Predvsem v skladu s tem, kako bi radi bili prepoznani, v skladu z vašo osebno blagovno znamko. Če bi bili radi prepoznani kot pogumna, avtentična in inovativna oseba, je povsem v redu, če si privoščite kakšen odbit kos oblačila, da tudi po tem izstopate iz svoje okolice. Torej bodite pozorni na vaš »branding«, saj nikoli ne boste dobili druge priložnosti za prvi vtis. To imejte v mislih.

Več o dr. Kenanu Crnkiću najdete na njegovi spletni strani drcrnkic.org

Najdete ga tudi na Facebooku

Če si želite prebrati knjigo 7 skrivnosti uspeha, jo lahko naročite na strani emka.si

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel