Izšel je biografski roman Rac o življenju Radka Poliča. Knjiga s pristnim humorjem in sočnim jezikom.

Dramaturginja, urednica in publicistka Petra Pogorevc se je na torkovi predstavitvi spominjala, da je prvo povabilo Beletrine k pisanju knjige o Racu prejela pred desetimi leti, a igralec tedaj ni začutil, da je zanjo čas. Podobna zgodba se je ponovila pred petimi leti, pred dobrim letom pa sta nato vendarle resno pristopila k delu. Sicer se je igralec po intenzivno delovnem poletju še tretjič želel potegniti nazaj, a je imel nato septembra resne zdravstvene težave in tedaj je odločitev za knjigo dokončno dozorela.

Večer je povezoval gledališki kritik Matej Bogataj, ki je avtorico vprašal, ali je ob zapisovanju Racove pripovedi imela občutek, da je ta pravzaprav že strukturirana, pregnetena skozi igralski poklic. Petra Pogorevc je odvrnila, da vsi, ki poznajo Raca, vedo, da je njegova pripoved vselej zelo strastna, zanosna, pravzaprav pogosto iz pripovedi drsi v neko uprizarjanje.

"Po eni strani je Rac zelo dramski, po drugi pa je blazno duhovit," je menila in dodala, da ji je bilo v izziv to ujeti v zapis.

Med pisanjem je sicer prebrala tudi veliko tujega gradiva o Racu, imela pa je tudi veliko lastnih zapisov, saj je igralca dolgo spremljala kot kritičarka in novinarka. Rac je omenil, da je svoje življenje nekoč že popisal v trilogiji, skupno dolgi 999 strani. A kot je dejal, usoda ni dala, da bi projekt, ki naj bi bil podkrepljen še s foto in video materialom, ugledal luč sveta. Vse je namreč uničila poplava v zgradbi, kjer je tedaj živel.

Po zapisu založbe Rac v knjigi brez zadržkov govori o sebi in o stvareh, ki so ga v življenju doletele, pa naj gre za anekdote iz gledališkega sveta ali za tragične dogodke, ki so ga ranili in zaznamovali. Tudi na predstavitvi je igralec, ki zaradi bolezni potrebuje dovajanje kisika, s svojimi anekdotami nasmejal občinstvo. Med drugim z zgodbami o tem, kako je zaznamoval diplomatski večer, ko se je podelal v kitajsko vazo, pa tudi s tem, kako se ga je ob 50-letnici res zelo napil. Ob tem je dodal, da ni doživel veliko takšnih pijanskih eskapad, pravzaprav bi si želel kakšne več. V enemu od poglavij v knjigi je opisal svojih pet norih seksov, predzadnje pa nosi naslov Ljubezen je vse.

Igralec je na večeru, zaznamovanem tudi z branji odlomkov iz knjige in video pozdravi prijateljev, postregel še z zgodbo, kako ga je do igralskega poklica pripeljala usoda. S prijateljem se je odpravil na sprejemne izpite na igralsko akademijo, da bi mu bil v oporo. Prej ni razmišljal o tem, da bi bil igralec. Prijatelj je zmrznil, Rac pa je ob pozivu, naj se predstavi, začutil notranji vzvod, da se iz semena prelevi v drevo. Požel je aplavz in ostalo je zgodovina.

Rac velja za upornika, a kot je dejal, pri njemu upornost ni obstajala zaradi upora samega: "Šlo je za zelo globoko razmišljanje, kaj je igra, kaj počnem in kaj se dogaja. Že na akademiji sem šel tako daleč, da sem razmišljal o prazgodovini vsake osebe, ki sem jo igral."

Programski direktor založbe Beletrina Aleš Šteger je presodil, da je to knjigo življenje s svojim nepredvidljivim uvodom in številnimi naključji napisalo bolj kot številne druge. Pohvalil je tudi zavzetost avtorice za njen nastanek. "Ta knjiga je izjemen dosežek predanosti, znanja in izjemne sposobnosti prisluhniti drugemu," je še dejal.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ