Kobal Wines, najmlajša vinska klet v Sloveniji

Vijugasta cesta se strmo dviga, razprostira se pogled na pokrajino, kjer so doma vinske trte, zlož­ene v terase, ki na las spominjajo na riževe polja na Kitajskem.

Bojan Kobal je šel na svoje in me pelje po fotogeničnih Halozah, ki se razprostirajo med Zavrčem in Majšperkom ob slovensko-hrvaški meji na Štajerskem. V avtomobilu igrajo Red Hot Chilli Peppersi. Do konca na glas. So tudi njegova inspiracija za delo v kleti. Ustaviva se na Velikem vrhu, znameniti legi, ki v enem kosu nosi vinograd, posajen s sauvignonom, starim več kot 40 let. Stebla teh trt so debela, trdoživa in polna brazd, ki jih je naredilo podnebje skozi vsa ta leta. Grozdje s te lege je danes, po letu dni, ko pišem te vrstice, ujeto v steklenici nefiltriranega sauvignona letnika 2015, ki je bilo 72 ur macerirano, zorelo na finih drožeh, del pa v barik sodčkih. Pikantni sauvignon!

Lapornata tla dajejo v Halozah vinu mineralnost

Bojanove veščine, strokovnost, natan­čnost, doslednost in poslovna prodornost ter številna bera mednarodnih priznanj v različnih kategorijah vin lahko dajo le vrhunsko vino in dobro prodajo.

Vinoteka je na Ptuju, v najstarejši srednjeveški hiši iz 12. stoletja, na Prešernovi 4. Grozdje za vina, ki jih pridelujejo KobalWines, začenši z letnikom 2015, prihaja z Haloz, streljaj od Ptuja. »V Halozah vidim ogromen potencial in verjamem, da bodo v naslednjih 10 do 20 letih spet doživele sloves, kot so ga nekoč imele,« je prepričan Bojan. Seveda tega mnenja ne deli samo on, ampak tudi svetovno priznani poznavalki vin Angela Muir MW in Caroline Gilby MW (Master of Wine) iz Združenega kraljestva, k sta vinski bazen, v katerega sodi tudi vinorodna Slovenija, dodobra spoznali v preteklih več kot 20 letih. Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija in podokoliš Haloze spadata, četudi se preštevilni Slovenci tega še ne zavedamo, med najbolj ekskluzivna vinorodna rastišča Evrope. Tu so vrhunske vinogradniške lege, ki slovijo že stoletja, vse od Rimljanov, Avstro-Ogrske do današnjih dni. Tla so bogata z laporjem, trte so v povprečju stare več kot 35 let, njihove globoke korenine vsrkavajo ter nato v grozdni jagodi združijo vso bogato mineralnost tal.

Bojan Kobal precizen enolog

Že v času študija sta profesorja dr. Tatjana Košmerl in dr. Mojmir Wondra z Bioteh­niške fakultete v Ljubljani videla v mladem Sevničanu velik potencial, zato sta ga priporočila za delo v najstarejši slovenski vinski kleti. Če bi ga danes morala opisati z največ petimi pridevniki, bi to bili: skromen, strokoven, precizen, rad ima lepe stvari, deloholik, punce ga obožujejo. To, da je že kot mladenič vedel, kaj hoče, in je temu tudi sledil, ga je pripeljalo v vinarskih krogih do zavidljive prepoznavnosti. V vinski šoli na Kitajskem v Guangzhouju gostuje kot predavatelj in s predavanji o vinu navdušuje domačine, ki se šele spoznavajo z resno kulturo pitja vina. Ti domačini, vinski trgovci, so tudi zaradi njega vzljubili slovenska vina in tako postali redni kupci ne samo Kobalovih, temveč tudi vin drugih slovenskih pride­lovalcev. Eden izmed njih ima celo vino­teko s slovenskimi vini. »Bojan je kriv, da sem poglobljeno, ne samo amatersko začel uživati v spoznavanju vin. Pridelava čaja na Kitajskem in pridelava vina v Sloveniji in Evropi imata veliko skupnega – tradicijo,« mi je maja letos razlagal Peng Wu, lastnik omenjene vinoteke, ko sem ga srečala v Dubrovniku na festivalu vin FestiWine, kjer sva bila člana ocenjevalne skupine. Bojan Kobal pa je tam že tretje leto zapored predsednik ocenjevalne komisije.

V tujini nastopati kot Vinorodna dežela Slovenija

Bojan tudi pravi, da je domači trg najhvaležnejši in najboljši, a je premajhen, zato je treba iti po svetu in prodajati. »V Sloveniji se vinarji le delno povezujemo. Manjka nam krovna organizacija, ki bi skrbela za povezanost in skupno nastopanje, doma in še bolj v tujini,« med najinim pogovorom poudari in nadaljuje, da imajo v Gruziji, ki velja za zibelko vinarstva, ministrstvo za vinogradništvo, sosedje Avstrijci pa državno podjetje, ki ima razdelane promocijsko-komunikativne pristope na letni ravni. Priznati si moramo, da smo majhni in da v učbenikih najbolj znane vinske šole na svetu WSET (Wine and Spirit Education Trust), ki ima sedež v Londonu, sploh nismo omenjeni. Zato menim, da drobljenje in predstavljanje vinorodnih okolišev v tujini povzroča samo zmedo. Slovenija je tako majhna, da lahko zunaj nastopa le kot Vinorodna dežela Slovenija.«

Letos vsa bela vina 72 ur hladno macerirana

Septembra, ko se začne delo v kleti, ni časa za romantiko. Takrat se dela na polno. Tudi po 20 ur na dan, če je treba. Dnevno pride na stiskalnico tudi po 25 ton grozdja in fanta, Bojanovi leva in desna roka v kleti, Sebastjan in Filip, sta nepogrešljiva pomoč. Letošnja sezona je bila Halozam odlično naklonjena. Ni bilo ne toče ne prekomernega dežja. Ravno prav vsega, tudi sonca. Letina 2016 bo dobra. Zdaj, ko je grozdje že v kleti, delo še zdaleč ni končano. Po sprejemu grozdja v kleti sledi maceracija – belo grozdje je bilo letos 72 dni hladno macerirano –, stiskanje in pretakanje pa nadziranje fermentacije, se pravi vretja. Vsak dan je treba poskusiti vse sode, v katerih vre vino, tudi do šestkrat, saj se med fermentacijo senzorika spreminja in kvasovke ne smejo podivjati. Vina sauvig­non, chardonnay, rumeni muš­kat, sivi pinot, šipon, osnova za muškatno penino, so že odvrela in se bodo 'šolala' do začetka na­slednjega leta. So sveža, s po­udarjenim telesom ravno zaradi nekoliko daljše maceracije, ležanja na finih drožeh in zrelosti grozdja. Modra frankinja pa je prišla ravnokar v klet in čaka na sklepni del, ki se bo zgodil v barik sodčkih. Zdi se mi, da bo tudi ta šla v smer mineralne pikantnosti.

Nazaj h koreninam, nazaj k tradiciji

Bojana na koncu najinega pogovora seveda vprašam tudi o načrtih, čeprav se mi zdi to vprašanje nekako neumestno, saj vsa zgodba poteka v sedanjosti in gradi prihod­nost. Je pa lastnik dela nekdanjega posestva Ulm v Halozah, kjer je veliko prostora za novosti. »Glavno vodilo je back to the roots in back to the basic [nazaj h koreninam, nazaj k tradiciji],« mi odgovori in doda, da s poslovnim partnerjem in prijateljem Andrejem Sajkom že pripravljata selekcijo klonov sauvignona, ki v Halozah daje najboljše rezultate. »Posaditi nameravamo mlade trse sauvignona in ranfola.« Slednji izvira iz Haloz in je ena izmed šestih slovenskih avtohtonih vinskih sort (poleg ranfola so še ža­metna črnina, ranina, zelen, vitovska in klarnica). Ranfol je domnevno eden od staršev chardonnaya, ene najbolj razširjenih belih sort na svetu. Obetavno!

TEKST & FOTO Staša Cafuta Trček

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord