Predstava, ki odpira pomembna vprašanja.
Koliko ženskih zgodb je ostalo skritih za vsakdanjimi opravili, neizrečenimi besedami in spomini, ki počasi bledijo? Kolikokrat je ženska prisotna, a njeno delo, njene želje in njena zgodba ostajajo neopaženi? Prav ta vprašanja odpira sodobnoplesna predstava Peekaboo, s katero koreografinja Bojana Robinson nadaljuje svoje umetniško raziskovanje položaja ženske v družbi, družini in kolektivnem spominu.
Predstava Peekaboo je drugi del imaginarne trilogije koreografinje Bojane Robinson. Po predstavi Mašina, ki jo je posvetila materinstvu in skrbstvenemu delu, se avtorica tokrat poglablja v vprašanja vidnosti in nevidnosti žensk, njihove prisotnosti ter sledi, ki jih puščajo v osebnih in družinskih zgodbah. V središču njenega raziskovanja je žensko telo – telo, ki dela, skrbi, ustvarja, pomni in nosi zgodbe preteklih generacij.
Ženska, ki jo vidimo, a hkrati izgineva
Izhodišče za nastanek predstave je avtorica našla v knjigi Men Explain Things to Me ameriške pisateljice Rebecce Solnit, ki med drugim piše o delu umetnice Anne Terese Fernández. Posebej jo je nagovorila podoba ženske, ki obeša perilo. Gre za povsem vsakdanje gospodinjsko opravilo, vendar se v njem skriva globlja simbolika. Žensko telo se med obešanjem belih rjuh izmenično razkriva in skriva pred pogledom. Ženska je tam, opravlja svoje delo, vendar v določenem trenutku postane nevidna.
"Je prisotna, a obenem izbrisana," pojasnjuje Bojana Robinson, ki je prav v tej podobi našla izhodišče za svoje koreografsko raziskovanje. Zanimalo jo je, kako lahko skozi gibanje in telo ponovno oživi podobe žensk iz osebnega in kolektivnega spomina. Tistih žensk, katerih zgodbe nosimo v sebi, čeprav se jih pogosto niti ne zavedamo.
Za vsakdanjimi opravili se skrivajo neizrečene zgodbe
Gospodinjsko delo, skrb za družino in številna druga vsakdanja opravila so pogosto razumljena kot nekaj samoumevnega. Toda za njimi se skrivajo čas, trud, čustva, želje in življenjske zgodbe, ki le redko pridejo v ospredje. Prav ta nevidni svet želi predstava Peekaboo približati gledalcem. "Za vsem tistim delom, ki ostaja nevidno, samoumevno in nevrednoteno, obstaja bogat svet spominov, želja in zgodb," poudarja koreografinja.
V predstavi zato raziskuje, kaj se zgodi, ko tisto, kar običajno ostaja skrito, nenadoma postane osrednji del umetniškega izraza. Kako lahko telo ponovno naseli pozabljene prostore? Kako lahko gib obudi spomine in zgodbe žensk, ki so bile skozi čas potisnjene na rob vidnega? Odgovorov ne išče zgolj v besedah, temveč predvsem v telesu, gibanju in podobah.
Tudi umetniško delo žensk lahko ostaja nevidno
Predstava pa ne odpira le vprašanj gospodinjskega in skrbstvenega dela, temveč tudi položaj umetnic v sodobni družbi. Bojana Robinson namreč prepoznava pomembne vzporednice med nevidnim delom v domačem okolju in umetniškim ustvarjanjem. Obe področji zahtevata vztrajnost, ponavljanje, predanost in veliko časa, njuna vrednost pa ni vedno takoj prepoznana. "Še posebej v polju sodobnega plesa je njeno delo lahko spregledano, manj vrednoteno ali nevidno," opozarja avtorica.
S tem odpira širše vprašanje, kako družba vrednoti delo žensk in zakaj določene oblike dela, čeprav so nepogrešljive, pogosto ostajajo na obrobju pozornosti.
Med spominom, telesom in nevidnostjo
Peekaboo ni predstava, ki bi želela ponuditi preproste odgovore ali enoznačno razlago ženskih izkušenj.
Nasprotno, gledalca vabi v prostor občutenja, asociacij in osebnega razmisleka. Giblje se med prisotnostjo in odsotnostjo, med razkrivanjem in skrivanjem ter med tistim, kar je vidno, in tistim, kar ostaja skrito.
Pri ustvarjanju so koreografinjo spremljala dela pomembnih umetnic in mislic, med njimi Rebecce Solnit, Anne Terese Fernández, Virginie Woolf, Ane Mendiete in Silvie Federici. Njihova razmišljanja o telesu, spominu, delu, nevidnosti in reprezentaciji žensk so postala pomembne referenčne točke pri nastajanju predstave.
Posebno poetično razsežnost projektu daje tudi besedilo Dimitrija Kokanova, ki skozi podobo ženske na vrtu, njenih rok in sledi preteklih prisotnosti odpira vprašanja spomina, minevanja in neizrečenega.
Predstava, ki nas spodbuja, da pogledamo drugače
V času, ko je vrednost posameznika pogosto povezana s tem, kako opazno je njegovo delo, Peekaboo odpira prostor za razmislek o vsem, kar ostaja zunaj našega pogleda. O ženskah, ki so s svojim delom oblikovale vsakdan številnih generacij. O spominih, ki jih nosimo v sebi. In o zgodbah, ki morda nikoli niso bile izrečene, a so kljub temu pustile neizbrisne sledi.
Premiera predstave Peekaboo je v petek, 9. oktobra, ob 20. uri, sledi pa ji ponovitev v nedeljo, 11. oktobra, ob 20. uri.
