26. 12. 2016, 09:00 | Vir: STA

Leto 2016 je bilo usodno za veliko znanih in slavnih imen!

profimedia

Leto 2016 si bomo gotovo zapomnili po velikih izgubah v svetu glasbe, filma, literature, arhitekture in plesa tako doma kot v tujini. Seznam legend, ki so nas v iztekajočem se letu zapustile, je seveda še veliko daljši.

Naj v okviru svetovne kulture omenimo zgolj nekatere.

V letu 2016 so se poslovili glasbeni velikani David Bowie, Prince, Pierre Boulez in Leonard Cohen, filmski svet pa so prizadele smrti režiserjev Ettoreja Scole, Abbasa Kiarostamija ter Andrzeja Wajde. Med literati so preminuli Umberto Eco, Imre Kertesz, Dario Fo ter Harper Lee.

GLASBA

  • DAVID BOWIE

V glasbenem svetu se je žalovanje začelo 10. januarja, ko je v krogu družine po 18-mesečnem boju z rakom umrl glasbeni velikan David Bowie. Tik pred smrtjo je na svoj 69. rojstni dan izdal album Blackstar, ki je z današnjega vidika umetniška izjava ob njegovi smrti in skoraj pol stoletja ustvarjanja. Glasbenik, ki je živel v ZDA, se je leta 1947 rodil v Londonu kot David Robert Jones. Umetniško ime si je nadel leta 1965. V zgodovino pop glasbe se je zapisal kot človek tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov - od glam rocka, belskega soula do elektronske glasbe. Nastopil je tudi v več filmih in televizijskih produkcijah.

  • PIERRE BOULEZ

V začetku januarja je v nemškem mestu Baden-Baden v 91. letu starosti umrl francoski skladatelj, dirigent in virtuoz na klavirju Pierre Boulez. Svetovno priznani glasbenik velja za eno najvplivnejših osebnosti v sodobni klasični glasbi od 50. let minulega stoletja dalje. Dirigiral je najbolj priznanim svetovnim orkestrom na obeh straneh Atlantika. Znan je bil po tem, da je vselej dirigiral z dlanmi. Med drugim podpisuje delo za komorni orkester, šest solističnih instrumentov in računalnik Repons (Odpev), eno njegovih ključnih del Le marteau sans maitre (Kladivo brez mojstra) pa je navdahnilo številne nadrealistične pesnike.

  • NIKOLAUS HARNONCOURT

Svet klasične glasbe je žaloval tudi za priznanim avstrijskim dirigentom Nikolausom Harnoncourtom, ki je 5. marca preminil v starosti 86 let. Harnoncourt je več kot 60 let svojega življenja posvetil odkrivanju t. i. izvirnega zvoka, zvoka glasbe ob njenem nastanku, je ob njegovi smrti zapisala nemška tiskovna agencija dpa. V Berlinu rojeni umetnik, ki velja za enega najvidnejših sodobnih dirigentov, je decembra lani ob svojem 86. rojstnem dnevu oznanil konec aktivnega udejstvovanja za dirigentskim pultom. Kot razlog za umik je navedel zdravstvene težave.

  • PRINCE

Veliko žalost je 21. aprila sprožila novica, da je na svojem posestvu Paisley Park zaradi prevelika odmerka protibolečinskih zdravil umrl ameriški glasbenik Prince, legenda t. i. novega funka. Prince je veljal za glasbenega genija. Pevec, pisec pesmi in tudi igralec je bil na glasbeni sceni pomembna osebnost skoraj 40 let. Njegova glasba je bila mešanica rocka, R&B soula, funka, hip hopa, disca, jazza in popa. V bogati glasbeni karieri je izdal 39 albumov, zadnja dva, HITNRUN Phase One in Phase Two, lani. Njegovo posestvo Paisley Park so letos odprli za javnost.

  • LEONARD COHEN

V spanju je po nesrečnem padcu v noči na 7. november v spanju preminil kanadski glasbenik Leonard Cohen, ki so večkrat označili za botra melanholije in visokega svečenika patosa. V šest desetletij dolgi karieri je Cohen nanizal vrsto uspešnic, kot so Suzanne in So Long, Marianne, Dance Me To The End Of Love in I'm Your Man. Svoj zadnji, 14. album z naslovom You Want It Darker je izdal 21. oktobra, le nekaj mesecev po smrti ene njegovih največjih ljubezni in muz Marianne Ihlen, ki je bila navdih za pesem So Long, Marianne. V albumu je razmišljal o svoji smrti, v enem od svojih zadnjih intervjujev pa je celo izjavil, da je na smrt pripravljen.

  • ESMA REDŽEPOVA

Po kratki in težki bolezni je v 74. letu starosti umrla kraljica romske glasbe Esma Redžepova, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Makedonska umetnica je bila glasbeno aktivna več kot 55 let, v Makedoniji pa velja za eno največjih glasbenih ambasadorjev svoje države. Posnela je več tisoč pesmi, pri čemer je številne tekste kot tudi glasbo napisal njen mož Stevo Teodosievski. Izdala je več kot 500 plošč, kaset in CD-jev, tako za domače kot tudi druge snemalne hiše. Esma Redžepova je bila tudi znana humanitarka. Skupaj z možem, ki je umrl leta 1997, sta vzgojila in izšolala 47 otrok. Za svoje humanitarno delovanje je bila kandidatka za Nobelovo nagrado za mir, je pa v svojem življenju prejela številna druga priznanja in nagrade.

  • GEORGE MICHAEL

Tik pred zaključkom leta moramo seznam ponovno dopolnjevati še z enim velikim imenom iz sveta glasbe. Med božičnimi prazniki se je poslovil tudi George Michael. Sin Britanke in ciprskega Grka, katerega pravo ime je bilo Georgios Kyriacos Panayiotou, je popularen postal v 80. letih v duetu Wham!, ki sta ga osnovala s sošolcem Andrewjem Ridgeleyjem. Skupaj sta ustvarila številne hite, od Club Tropicana do Careless Whisper, zdaj že zimzelena božična uspešnica pa je postal Last Christmas.

FILM

  • ETTORE SCOLA

Žalost je letos preplavila tudi svet filma. V starosti 84 let je 19. januarja v Rimu umrl eden od velikanov italijanskega filma Ettore Scola. Njegove filme so določali sočutnost, tišina in socialna kritičnost. Od nekdaj se je deklariral za levičarja, ki dela politične filme. Scola je zaslovel leta 1974 s filmom Tako zelo smo se ljubili, sliko povojne Italije, za katero je leto kasneje prejel zlato nagrado mednarodnega moskovskega filmskega festivala. Leta 1976 je nase opozoril s filmom Grdi, umazani, zli, za katerega so ga v Cannesu nagradili za najboljšo režijo. Svetovno slavo mu je prinesel Poseben dan, v katerem sta nastopila Sophia Loren in Marcello Mastroiani. V svoji karieri je posnel več kot 40 filmov.

  • ABBAS KIAROSTAMI

Boj z rakom je 4. julija v starosti 76 let v Parizu izgubil priznani iranski režiser Abbas Kiarostami. Leta 1940 rojeni režiser se je v 60. letih minulega stoletja uveljavil kot predstavnik t. i. iranskega novega filmskega vala. Tudi po islamski revoluciji v državi leta 1979 je ostal v državi, zadnje desetletje življenja pa je delal predvsem v tujini. Velja za eno največjih zvezd iranskega filma. Mednarodno se je leta 1987 proslavil s prvim delom trilogije Kje je hiša mojega prijatelja?, ki sta mu sledila še filma Življenje teče dalje in Pod oljkami. Med njegovimi najbolj znanimi filmi je Okus češnje, ki mu je leta 1997 v Cannesu prinesel zlato palmo.

  • ANDRZEJ WAJDA

Po večdnevni komi je zaradi odpovedi pljuč v varšavski bolnišnici 9. oktobra umrl eden najpomembnejših in večkrat nagrajenih poljskih filmskih ustvarjalcev Andrzej Wajda. V svoji dolgoletni karieri je posnel številne filme, med katerimi so Obljubljena dežela, Železni človek in Katyn. V svojih delih se je ukvarjal z zgodovino Poljske, z grozotami druge svetovne vojne, s stalinističnim obdobjem in kasnejšim bojem delavcev za demokracijo. Za svoje delo je prejel več nagrad. Med drugim zlatega častnega medveda za življenjski opus in za dolgoletne tesne vezi z Berlinom ter častnega oskarja za življenjsko delo.

  • BATA ŽIVOJINOVIĆ

V letošnjem letu je v starosti 83 let 22. maja preminil legendarni srbski igralec Bata Živojinović, ki se ga dobro spominjajo vsi ljubitelji jugoslovanske kinematografije. Odigral je več vlog od kateregakoli igralca v zgodovini jugoslovanskega filma, saj je nastopil v 280 filmih in televizijskih serijah. Proslavil se je v partizanskih filmih v 60. in 70. letih, kot je Valter brani Sarajevo. V glavnih vlogah je zaigral denimo v vojnih spektaklih Veljka Bulajića Kozara in Bitka na Neretvi ter v filmu Sutjeska, ki ga je režiral Stipe Delić. Spretno se je prelevil tako v heroje kot v zlikovce. Ob filmu se je ukvarjal tudi s politiko.

LITERATURA

  • HARPER LEE

V mestu Monroeville v ameriški zvezni državi Alabama je 19. februarja umrla ameriška pisateljica Harper Lee, ki je zaslovela z romanom Če ubiješ oponašalca. Roman je izšel leta 1960, pisateljica pa je leto pozneje zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Lani je na knjižne police prišel tudi drugi avtoričin roman Pojdi, postavi stražarja, ki ga je avtorica spisala še pred omenjeno uspešnico.

  • UMBERTO ECO

Italijanski filozof in pisatelj Umberto Eco je prav tako 19. februarja umrl v starosti 84 let. Svetovno slavo je požel z romanom Ime rože, ki je preveden v več kot 40 jezikov. Eco je literarno kariero začel šele pri 50 letih. Po Imenu rože je objavil še šest romanov - Pokopališče v Pragi, Foucaultovo nihalo, Baudolino, Otok prejšnjega dne, Skrivnostni plamen kraljice Loane in Nulta številka. Čeprav je zaslovel z romani, je Eco sebe videl predvsem kot znanstvenika. Kot filozof se je sprva ukvarjal z estetiko, pozneje pa s komunikacijo in z znakovno strukturo umetniškega dela. V slovenščino je med drugim prevedeno njegovo delo Vrtinec seznamov. Med številnimi nagradami, ki jih je Eco prejel, je tudi častni doktorat ljubljanske univerze.

  • DARIO FO

Jutro, 13. oktobra je zaznamovala smrt italijanskega dramatika in igralca Daria Foja, dobitnika Nobelove nagrade za literaturo leta 1997. Preminil je prav na dan, ko je veliko presenečenje sprožila novica, da je letošnja Nobelova nagrada za literaturo pripadla kantavtorju Bobu Dylanu. Fo, načelno naklonjen levici, je bil eden vodilnih predstavnikov satiričnega in političnega gledališča. Najbolj znan je bil po delih Naključna smrt nekega anarhista in Burkaški misterij. Njegova besedila igrajo po vsem svetu, doma pa je bil velikokrat trn v peti italijanski politiki in institucijam. Med njegovimi pomembnejšimi deli so še gledališke igre Prst v oko (1953), Se ne plača, se ne plača! (1974), Goli človek in človek v fraku (1985) ter Par brez predsodkov (1983).

  • IMRE KERTESZ

Poleg Foja se je po dolgi in težki bolezni 31. marca letos poslovil tudi madžarski nobelovec Imre Kertesz. V svojih delih se je Kertesz pridružil mnogim drugim intelektualcem v evropskih komunističnih državah, ki so s svojimi zgodbami o totalitarizmu prikrito spregovorili o nacizmu. Pisatelj v obstoju koncentracijskih taborišč in ljudi, ki so jih vodili, ni prepoznaval ničesar nerazumljivega ali izrednega. Pojmoval jih je kot zlo, ki je plod razumskega delovanja. Kot prvi madžarski avtor je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. V slovenščini sta dostopna njegova romana Kadiš za nerojenega otroka in Brezusodnost.

  • EDWARD ALBEE

Eden vodilnih sodobnih ameriških dramatikov in Pulitzerjev nagrajenec Edward Albee je v starosti 88 let umrl 16. septembra. V starosti 30 let je napisal prvo igro The Zoo Story (Zgodba o živalskem vrtu), ki je premiero doživela leta 1959 v Nemčiji, leta 1961 je sledila drama American Dream (Ameriške sanje). Albeejeva najbolj znana drama je Kdo se boji Virginie Woolf?, ki je ena ključnih dram literature 20. stoletja. Prvič so jo uprizorili leta 1962 na Broadwayju, dodaten uspeh pa je doživela tudi s filmsko priredbo, v kateri sta leta 1966 zaigrala Elizabeth Taylor in Richard Burton. Albee je prejel tri Pulitzerjeve nagrade za dramska dela in tri ameriške gledališke nagrade tony, med drugim nagrado za življenjsko delo.

ARHITEKTURA

  • ZAHA HADID

V 66. letu starosti je 31. marca v Miamiju za posledicami srčnega infarkta umrla britanska arhitektka iraškega rodu Zaha Hadid. Rodila se je v Bagdadu. Leta 1979 je odprla svoj arhitekturni biro v Londonu, leta 2004 pa je postala prva ženska, ki je prejela Pritzkerjevo nagrado, ki je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi. Širša javnost jo pozna tudi po Centru Heydar Aliyev v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu. Na Južnem Tirolskem je načrtovala muzej, posvečen alpinistu Reinholdu Messnerju.

PLES

  • YVETTE CHAUVIRE

Na svojem domu v Parizu je 19. oktobra v 100. letu starosti umrla francoska primabalerina Yvette Chauvire. Bila je čudežni otrok in je kasneje plesala z velikani baleta, kot so Rudolf Nurejev, Maris Liepa in Erik Bruhn. Nurejev jo je izjemno občudoval in jo opisal kot legendo. Od 40. do 60. let minulega stoletja je bila najvidnejše ime francoskega klasičnega baleta in je ena redkih plesalk, ki je prejela naziv "prima ballerina assoluta" (absolutna primabalerina). Med drugim je bila članica baletnega ansambla pariške opere in je plesala z najvidnejšimi baletnimi ansambli v Rusiji, Londonu in ZDA.

Tudi v Sloveniji smo žalovali!

V letu 2016 se je poslovilo tudi več slovenskih umetnikov, nekateri iznenada, drugi zaradi bolezni.

Kultura je med drugim tako izgubila režiserja Tomaža Pandurja, mojstra besede Aleša Debeljaka ter glasbena imena, kot so Tomaž Lorenz, Ondina Otta Klasinc in Samo Hubad. Preminili so tudi likovni umetniki Vladimir Makuc, Janez Bernik, Karel Peček in Matjaž Vipotnik.

GLEDALIŠČE

  • TOMAŽ PANDUR

Dvanajstega aprila je kulturno srenjo pretresla novica, da se je med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju poslovil gledališki režiser Tomaž Pandur. Umetnik, ki je umrl v starosti 53 let zaradi srčnega zastoja, je veljal za gledališkega samohodca, ki se je uspel s svojim režijskim konceptom prebiti tudi na tuje odre. Med večjimi odrskimi projekti režiserja, ki je bil vrsto let umetniški vodja Drame SNG Maribor, so bili Goethejev Faust, Shakespearov Hamlet in Dantejeva Božanska komedija. Režiral je v New Yorku, Nemčiji in Španiji, kjer je ustanovil tudi svoje gledališče Pandur.Theaters. Za svoje delo je prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad, med njimi dve Borštnikovi nagradi ter nagrado Prešernovega sklada.

LITERATURA

  • ALEŠ DEBELJAK

Osemindvajsetega januarja je v prometni nesreči umrl pesnik, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor Aleš Debeljak, star 54 let. Diplomiral je iz filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter doktoriral iz sociologije kulture na univerzi Syracuse v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na FDV. Objavil je 14 knjig esejev in osem knjig pesmi, zadnjo, Tihotapci, leta 2009. Zanjo je že drugič prejel Jenkovo nagrado. Za njegovo pesništvo je značilen dialog z modernističnim izročilom in eksistencialističnim mišljenje, v esejistiki pa je bil med snovalci postmodernizma na Slovenskem. Kultura je tako izgubila enega najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pesnikov in esejistov.

  • VID PEČJAK

V 88. letu starosti je 27. februarja umrl pisatelj in psiholog Vid Pečjak. Večino knjig, ki jih je napisal, je strokovnih s področja psihologije, med leposlovnimi pa je njegovo najbolj znano delo Drejček in trije marsovčki. Iz psihologije je diplomiral in doktoriral na Filozofski fakulteti, kjer je pozneje predaval in vodil oddelek za psihologijo.

  • FABJAN HAFNER

Desetega maja je v 50. letu starosti preminil pesnik in prevajalec Fabjan Hafner, ki je v nemško govorečem prostoru veljal za nesporno avtoriteto na področju literarnega prevajanja. Bil je velik poznavalec Slovenije, Koroške in njune književnosti v obeh jezikih. Cenjen je bil kot pedagog na univerzah v Gradcu, Celovcu in Ljubljani, za svoje prevajalsko delo pa je prejel številna priznanja. Leta 2014 mu je Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo.

  • FRANC ZADRAVEC

V 91. letu starosti je 24. julija preminil literarni zgodovinar in akademik Franc Zadravec. Njegove študije zajemajo ekspresionistično liriko, prozo in dramatiko, teorijo realizma po moderni, novejšo literarno kritiko, slovenski roman 20. stoletja in slovensko zamejsko literaturo. Podpisal se je pod številna dela in objavil več kot 300 znanstvenih razprav, študij in člankov doma in v tujini. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Leta 1980 je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, leta 1997 pa s srebrnim častnim znakom svobode RS.

GLASBA

  • DUŠAN VELKAVERH

Prvega februarja je v 73. letu starosti preminil Dušan Velkaverh, avtor besedil številnih slovenskih zimzelenih melodij, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi in Mlade oči. Napisal je okrog 600 besedil za slovenske skladatelje, kot so Mojmir Sepe, Jože Privšek in Tadej Hrušovar, pa tudi zasedbe, kot je Pepel in kri. Njegovo ime je bilo tesno povezano z razcvetom festivala Slovenska popevka.

  • TOMAŽ LORENZ

Trinajst dni pozneje je umrl glasbenik Tomaž Lorenz, star 71 let. Deloval je kot solist na violini ter bil član različnih komornih skupin ter bratovskega tria Lorenz. Krstno je izvedel več kot 100 slovenskih solističnih in komornih del, poučeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo. Pod njegovim mentorstvom so nastale številne komorne skupine. Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim tri nagrade Prešernovega sklada, dve nagradi Društva slovenskih skladateljev, Župančičevo in Betettovo nagrado ter Škerjančevo diplomo za pedagoške dosežke.

  • ONDINA OTTA KLASINC

Štirinajstega junija je v 92. letu starosti umrla operna pevka svetovnega slovesa Ondina Otta Klasinc. Repertoar v Trstu rojene sopranistke slovensko-italijanskega rodu je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Najprej je pela v opernem gledališču v Ljubljani, nato odšla v Milano in gostovala domala po vsem svetu, pozneje pa je bila prvakinja mariborske Opere. Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim nagrado Prešernovega sklada ter Betettovo nagrado. Po njej so poimenovali tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev.

  • SAMO HUBAD

Zadnjega avgusta je v 100. letu starosti preminil starosta slovenskih dirigentov Samo Hubad. Največje umetniške uspehe je dosegel z vodenjem simfonikov RTV Slovenija, ki je v njegovem času veljal za jugoslovanski orkester. Med drugim je bil šef dirigent Slovenske filharmonije in direktor ljubljanske Opere. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim dvakrat nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, jugoslovanski red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki ter srebrni častni znak svobode RS.

  • VILMA BUKOVEC

V 97. letu starosti je 7. decembra umrla še ena operna pevka prav tako svetovnega slovesa Vilma Bukovec Kambič. Bila je ena prvih solistk ljubljanske Opere. V svoji karieri je nastopila v skoraj vseh vlogah opernega repertoarja za lirski in pozneje tudi dramski sopran. Kot solistka je pela po vsem svetu in prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Z odra ljubljanske Opere se je poslovila leta 1982, ko je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

FILM

  • JOŽE POGAČNIK

Šestnajstega februarja se je v 84. letu starosti poslovil filmski in televizijski režiser Jože Pogačnik, najbolj znan po filmih Grajski biki in Kavarna Astoria. Bil je prejemnik več nagrad, med njimi Badjurove in Štigličeve nagrade za življenjsko delo, berlinskega srebrnega medveda in beneškega srebrnega leva. Režiral je blizu 100 dokumentarcev in televizijskih filmov, med njimi Primer strogo zaupno, Na stranskem tiru, Jutrišnje Delo, Snaga je pol zdravja, Ko sem majhen bil in Cukrarna. Največji del njegovega opusa zavzemajo kratki filmi. Soustanovil je Društvo slovenskih režiserjev in bil njegov častni član.

LIKOVNA UMETNOST

  • KAREL PEČEK

Drugega maja je v 96. letu starosti preminil akademski slikar, galerist, muzealec, pedagog in vsestranski kulturni delavec Karel Pečko. Med drugim je več let vodil Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki ji je dal strokovni ugled in jo postavil na mednarodno prizorišče. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Leta 1996 je prejel srebrni častni znak RS, leta 2009 pa zlati red za zasluge ter istega leta še najvišje avstrijsko državno odlikovanje, častni križ za znanost in umetnost I. reda. Svoja dela je razstavljal na 40 samostojnih in dvakrat toliko skupinskih razstavah.

  • VLADIMIR MAKUC

V 92. letu je 25. junija umrl akademski slikar, grafik in kipar Vladimir Makuc, ki je za svoje dosežke leta 1979 prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa nagrado Riharda Jakopiča. Leta 2015 je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado in srebrni red za zasluge. Sprva se je posvečal grafičnemu ustvarjanju, pozneje pa slikarstvu in snovanju tridimenzionalnih objektov. Njegova umetnost izhaja iz njegove navezanosti na primorski oziroma mediteranski svet.

  • JANEZ BERNIK

V sredini julija je v 83. letu starosti umrl slikar in akademik Janez Bernik, ki je bil tudi grafik, kipar, scenograf in pesnik. S svojimi deli se je predstavil na 76 samostojnih razstavah po Evropi in ZDA ter številnih skupinskih razstavah po Evropi, Rusiji, Kanadi, Mehiki in Južni Ameriki. Prejel je več kot 40 nacionalnih in mednarodnih nagrad in priznanj, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Herderjevo nagrado, velike nagrade za grafiko v Tokiu, Sao Paulu, Seulu in Ljubljani in druge. Dobil je tudi najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode RS. Bil je član slovenske ter evropske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član akademije v Rimu. Kot pedagog je deloval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral.

  • MATJAŽ VIPOTNIK

V 73. letu starosti je 10. novembra umrl grafični oblikovalec in slikar Matjaž Vipotnik. Njegov opus je temeljil na oblikovanju vidnih sporočil s področja kulture. Nezamenljivo in prelomno je zaznamoval razvoj slovenskega in bivšega jugoslovanskega grafičnega oblikovanja od 70. let minulega stoletja dalje. Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne prireditve. Med najbolj znane stvaritve sodi plakat Marx na biciklu, ki je Slovensko mladinsko gledališče leta 1984 spremljal na turneji po Franciji. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Prejel je vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi leta 2012 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

FILOZOFIJA

  • IVAN URBANČIČ

Sedmega avgusta se je v 86. letu poslovil filozof in prevajalec Ivan Urbančič. Veljal je za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole; postavil je temelje slovenskega univerzitetnega študija fenomenologije in hermenevtike. Skoraj v celoti je prevedel filozofijo Friedricha Nietzscheja. Diplomant ljubljanske Filozofske fakultete, ki je kasneje doktoriral na zagrebški univerzi, je deloval na Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani. Bil je urednik pri Slovenski matici, med ustanovitelji Nove revije ter dejaven v gibanju za demokratizacijo Slovenije.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord