Marilyn Manson: »Glasba je najmočnejša oblika magije.«

Ko spregovori Marilyn Manson, se med vrsticami ne skriva čisto nič.

Bil je učenec katoliške šole. Bil je študent Browardovega kolidža. Bil je novinar in pisal članke o glasbi. Takrat je spoznal skupine, ki so ga premamile v glasbeno ustvarjanje. Trent Reznor in Nine Inch Nails – skupine, ki so Brianu Warnerju dale dušo in namen, da je postal Marilyn Manson.

»Ko se ti uresničijo vse želje, se ti sesujejo številne sanje.« Inteligenten filozof, razmišljujoč skeptik, a najprej seveda zvezdnik. Nevsakdanji, to zagotovo, saj se na vso moč trudi drezati v tabuje zahodne kulture in spotikati prav tisto institucijo, ob kateri je zrasel. Superzvezdniški antikrist, čeprav Marilyn ve, da ima vsaka provokacija tudi svojo ceno. Morda je zato seznam njegovih glasbenih uspehov skoraj za polovico krajši od seznama tožb, ki so ga bremenile v karieri.

»Živimo v družbi viktimizacije, v kateri je ljudem veliko udobneje biti žrtev, kot se postaviti zase.« Moderna družba je vedno bila in bo prva prejemnica kritik, ki jih Manson podaja skozi svoje barvite in izredno zgovorne lirične opazke. Družba patoloških narcisov, ki jo lahko prepričljivo, jasno analizira le patološki narcis.

Saj veste, priznati si pomeni pol poti do odrešitve. »Počutim se kot nekdo, s komer lastni hčeri ne bi dovolil, da fuka, ampak v istem trenutku, če bi bil jaz ta hčerka, bi ga hotel pofukati bolj kot kogarkoli drugega.« Marilyn Manson je delil posteljo z lepoticami, ki bi jih številni moški z veseljem dooolgo gledali ob sebi. Začel je s čedno igralko Rose McGowan, nadaljeval z božansko Dito Von Teese in potem do nedavnega božal telo aristokratske Evan Rachel Wood. Mimogrede naj bi kresnil tudi pornozvezdi Jenno Jameson in Traci Lords.

»Glasba je najmočnejša oblika magije.« Marilyn Manson je ravno te dni izdal svoj osmi studijski album Born Villain – rojen zlobnež, dežurni ne­gativec. Lačni trših glasbenih izražanj lakomno sprejemamo njegovo vrnitev k pravi pank-rokovski nasladi, tu in tam ki­často romantični, drugje po­šastno uničujoči.

Glasba, kakršno je Marilyn Manson poslušal, preden je postal Marilyn Manson. Metal, ki sune kot destiliran absint. »Moja služba je, da razpizdim ljudi.« Ker je dejal, da 24 ur na dan nosi oprijete usnjene hlače, ga je organizacija za zaščito živali PETA leta 2008 razglasila za najslabše oblečenega zvezdnika.

»Na koncu dneva smo vsi gostje Jerryja Springerja, samo na šovu še nismo bili.« Tatuji, maskara, imi­tacija dojk, razgaljena rit, pobeljene leče za oči, sadomazohističen imidž, polt v odtenku utopljenca. Koščki osebnosti, koščki naših lastnih travm. Vsak bije svojo bitko, le da Manson z odprtimi rokami sprejema vlogo javnega spačka. Kritizirajte mene, da boste manj kritizirali nekoga, ki si to morda niti ne zasluži. Kaj bo šele zdaj, ko je svoj novi zvok označil za samomorilski metal?

»Če bi si res dal odstraniti rebra, bi bil zdajle zaposlen s fafanjem lastnega tiča in ne bi lovil češpljic. Prav tako ne bi sesal curakov drugih tipov na odru, ker bi vlekel svojega. Plus, kdo ima res čas za pobijanje kužkov, če lahko fafa svojega tiča? Mislim, da bom kar zjutraj poklical kirurga.« Mitov in urbanih legend o Mansonu je več kot domnevnih političnih afer.

Ker je ekstremist, deviant in provokator, so ga postavljali ob bok njemu podobnih, denimo Ozzyju Osbournu, ki je svoj čas resda na odru netopirju odgriz­nil glavo (in se moral potem cepiti proti steklini; klinc, pa taki nastopači). Mansonovi podvigi so bili res zgolj miti: ni si odstranil spodnjih reber zavoljo avtofelacije, ni pobijal živali in ni se onegavil s člani lastnega benda. Brez dvoma pa se trudi vzdrževati podobo, ki vsekakor namiguje na vse našteto.

»Ko ne moreš najti resnice, izberi najbolj prijetno laž,« strne Manson.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord